Poleg slovenskih so se tokratnega Zimskega jamatlona 2024 udeležili še tekmovalci iz Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Srbije, Španije in Zambije. Skupaj se je v soboto na preizkušnjo z ovirami podalo 162 tekmovalcev, ki so se v 44 ekipah pod zemljo odpravili na pot od Trbovelj do Hrastnika. Na preizkušnji so jih, kot vedno, presenetile marsikatere neobičajne knapovske ovire, ki so jih morali premagati in jih pri tem “požegnal” še sam Perkmandeljc. Ko so v Hrastniku znova ugledali dnevno svetlobo, so se pomerili še v metu bata škornja čez glavo v kuolmkišto, se okrepčali s knapovsko malico in poveselili na zaključni prireditvi, kjer so najboljši prejeli nagrade in priznanja.
Zmagovalci – DA, ampak precej neobičajni
Ker želi jamatlon spodbujati tovarištvo in ekipni duh, ne pa hitrostno tekmovanje, je kriterij za nagrajevanje ekip malce drugačen, kot običajno na tekmovanjih. Organizatorji sicer merijo čas, a le zato, da izračunajo povprečnega. Nagradijo ekipe, ki se mu najbolj približajo. Tako so letos nagradili ekipe ZoSkoti, Pat&Mat, Zasavski pionirji, Monchus in Dome pč ne bit. Met bata škornja rikverc v kuolmkišto je tokrat najbolj uspel Colinu Mauryju, sledila sta Sebastijan Pešec in Enej Patafta.
Podelili so tudi nagrade za najbolj in najmanj izkušene tekmovalce, najbolj simpatična udeleženca, najbolj izviren naslov ekipe, najbolj srčno ekipo, najbolj tovariško ekipo, najbolj prestrašenega udeleženca po izboru Perkmandeljca ter udeleženko iz najbolj oddaljenega kraja, kar je postala Matildah Zulu iz iz Zambije. Vesele huntarce, ki so se do zdaj udeležile že vseh jamatlonov ter ekipa Jle ejga pa so si prislužili brezplačno vstopnico na naslednjo prireditev, ki bo junija naslednje leto.
Jamatlon v Zasavju sicer poteka dvakrat letno – poleti, v okviru rudarskega praznika in decembra, ko goduje sveta Barbara, zavetnica rudarjev. Po besedah ekipe organizatorjev je dogodek začinjena adrenalinska preizkušnja 200 metrov pod zemeljskim površjem, ki vzpodbuja temeljni knapovsko vrednoto – tovarištvo. Jamatlonci rudarske ovire premagujejo skupaj, ekipno. Preizkušnjo najlažje opravijo, če si med seboj pomagajo in se vzpodbujajo.
Foto:
Avtorica fotografij: Martina Drobne
Avtor fotografij: Jani Zore
Sorodni članki:
Hudomušno tekmovanje, pri katerem največ štejeta ekipni duh in dobra volja
Prav zato so se odločili, da bodo v letošnjem šolskem letu odmore, ko so otroci lahko aktivni zunaj, dodali na urnik za učence matične in podružnične šole. Izvedejo jih tudi v primeru rahlega dežja in snega. “Sploh v jesenskih in zimskih dneh sta res dobrodošla svež zrak in naravna svetloba, ki imata ogromno pozitivnih učinkov. Otroci med odmori razvijajo socialne veščine, saj so lahko skupaj z mlajšimi in starejšimi prijatelji. Prav tako do izraza pride njihova iznajdljivost in domišljija, ko si sami izbirajo svojo aktivnost. Opazili smo tudi, da hitreje rešujejo nastale konflikte.”
“Otroci gredo lahko na kratek sprehod, se igrajo na dvorišču, na voljo imajo tudi športne rekvizite – žoge, kolebnice, obroče.” Za svoje pa so odmore vzeli tudi učitelji, ki bo besedah ravnateljice pravijo, da minute na zraku koristijo tudi njim. Ven gredo, če rahlo dežuje, ali kadar je sneg. Sicer pa ostanejo v šoli in se sprehodijo, telovadijo, v glavnem spodbujajo gibanje. Ravnateljica upa, da bodo v prihodnje uspeli še povečali nabor rekvizitov, ki jih bodo učenci lahko uporabljali pri aktivnih odmorih.
Franci Rokavec in Mario Bjelčević
Prejšnji teden pa so v litijskem ZD začeli uporabljati tudi novo reševalno vozilo. “To je vozilo, ki ima zadaj večjo kabino in omogoča zadosti prostora za oskrbo pacientov.” Tako imajo reševalci zdaj na voljo dve vozili za nujne vožnje in še enega v rezervi. 6 vozil imajo na voljo tudi za nenujne in sanitetne prevoze. Dobrih 100 tisočakov za vozilo vredno 190 tisoč evrov je primaknilo ministrstvo, ostalo lokalni skupnosti.