Postati zdravnik, sanje že od nekdaj
Specialist urgentne medicine in hkrati še direktor Zdravstvenega doma Litije je že od nekdaj želel postati zdravnik. “To je res plemenit poklic, ko lahko narediš nekaj plemenitega za človeka, ki se bori z boleznijo. Vedno pa se mi je zdelo tudi zanimivo področje kadrovskega menedžmenta,” je povedal Mario Bjelčević, ki je dobro leto nazaj prevzel vodenje ZD. Delo na urgenci mu je všeč, ker je dinamično. “Poleg tega je izziv, da s pripomočki, ki jih imaš na voljo ljudem lahko rešiš življenje,” je poudaril in dodal še, da se hkrati tako lahko približa zaposlenim in bolnikom ter lažje razume njihove potrebe. “Lanskoletno uspešno delo zdravstvenega doma je rezultat dela celotne ekipe, ne samo mene,” je pričel s pojasnjevanjem dela v 2023.
Lansko leto nadomestili upokojen kader in ga še povečali
Na kadrovskem področju so v ZD Litija lansko leto beležili večje število upokojitev in odhodov zdravnikov zaradi osebnih razlogov. Če se v Sloveniji na splošno srečujejo s kadrovsko krizo v zdravstvu, v Litiji ni tako. “Vse zdravnike, ki so odšli, smo uspeli nadomestiti in kader celo povečati za približno 15 odstotkov,” je povedal Bjelčević, ki vodi ustanovo, kjer so letos bogatejši za družinsko zdravnico, pediatrinji, zobozdravnici, ortodonta, specializantko in mlade zdravnico, ki bo specializirala pediatrijo. Direktor, ki je za polovični delovni čas zaposlen kot zdravnik specialist urgentne medicine, je poudaril pomembno vlogo pozitivnega delovnega okolja, v katerem se zaposleni počutijo dobro. “Pomembno se mi zdi, da imamo odprte odnose in komunikacijo, uvedli smo letni razgovor, da zaposleni povedo, kaj želijo, kakšno potrebo imajo po investicijah in podobno. Zagovarjam transformacijski način vodenja, v katerem lahko zaposleni sodelujejo pri oblikovanju vizije zdravstvenega doma,” je še dejal Bjelčević, ki je dvignil sredstva tudi za nova izobraževanja, ki si jih zaposleni želijo.
Izvedli so tri večje sklope investicij
Vse skupaj so v lanskem letu izvedli za 425.000 evrov investicij. Prenovili so kar nekaj prostorov in s tem pridobili tudi nove ambulante ter nakupili sodobno medicinsko opremo, s katero bi radi razširili obstoječi program diagnostike. Tretji sklop investicij predstavlja tudi digitalizacija in s tem moderniziranje delovnih procesov. Letos v sodelovanju z obema občinama ustanoviteljicama, Litijo in Šmartnem, ter črpanju državnih sredstev, za investicije namenjajo več kot milijon evrov.
Večji projekt bo prenova in razširitev pediatričnega dispanzerja, nakup novega reševalnega vozila, posodobitev opreme ter delavnice promocije zdravja na delovnem mestu. V naslednjih letih pa jih čaka še ena večja investicija. “Dobili smo status Satelitskega urgentnega centra, ki pomeni 24 urno neprekinjeno nudenje nujne medicinske pomoči, ki je pri nas potrebna zaradi strateške pozicije. Imamo že gradbeno dovoljenje za izgradnjo prizidka, ki bo namenjen izvajanju te dejavnosti,” je povedal direktor, ki upa, da bodo v letu 2026 urgenco selili že v omenjeni prizidek.
Dobro sodelovanje z lokalnim okoljem
Da so pričeli bolj intenzivno in uspešno sodelovati z lokalnim okoljem, povedo tudi odzivi na njihove projekte. Septembra so ustanovili center za krepitev zdravja. “Še posebej uspešen je bil tudi projekt Prvi posredovalci, kjer smo vzpostavili mrežo 450 posredovalcev, kar predstavlja več kot 2 odstotka prebivalcev in nas uvršča v vrt tovrstnih projektov v Sloveniji,” je predstavil direktor in poudaril pomembnost obstoja občanov z znanjem posredovanja, ki lahko v razgibanem okolju hitro ukrepa pri nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja sočloveka. Na podoben način so naredili tudi lasten projekt, ki so ga poimenovali Generacija rešuje življenje in k sodelovanju povabili osnovne in srednje šole občin Litija in Šmartno. Starejše osnovnošolce in prva letnika gimnazije so izobrazili, da prepoznajo nenadno obolelega in si upajo pristopiti ter nuditi pomoč. “Definitivno bomo te projekte še tradicionalno peljali naprej in kulturo hitrega posredovanja vpeljati med prebivalstvo in jo ohranjati. To se mi zdi nekaj dobrega in koristnega za lokalno okolje,” je zaključil naš sogovornik.
Do aprila v Zasavju več primerov oslovskega kašlja kot v zadnjih 5 letih skupaj
