Skupaj so danes sedli – nov direktor Marjan Podgoršek, strokovna direktorica Tadeja Jelenko, zasavski župani in v imenu ministrstva sekretar Denis Kordež.
Marjan Podgoršek, v.d. direktorja SB Trbovlje
Trenutno je bolnišnica v vajetih Marjana Podgorška, ki so ga povabili k prevzemu mesta vršilca dolžnosti direktorja za eno leto. Ta je povedal, da prevzema luknjo, veliko 3,5 milijona evrov, in tudi – da jo optimistično planira zapolniti v enem letu. “Potrebno bo veliko delati, poglobiti nadzor procesa porabe …” obenem pa še dodaja, da bo potekala optimizacija pri učinkovitosti dela in spremeniti je potreba način zaračunavanja storitev, je prepričan. Podgoršek ocenjuje, da imajo Trbovlje precej neučinkovit sistem. Kdo je krivec za izgubo in stanje, v katerem je bolnišnica, pa ni odgovoril konkretno. “Težko bi govoril, kdo je kriv za izgubo, nisem nadziral procesa. Stanje pa kaže, da nadzor nad procesi ni bil dober.”
Nikoli planirali zaprtja?
Kot čisto prvo je v imenu Ministrstva za zdravje sekretar Kordež povedal, da “nobene intence po zapiranju bolnišnice Trbovlje ni bilo, je ni in se tudi v prihodnosti ne planira.” Morda bi na ministrstvu morali uporabiti Google brskalnik, kjer bi hitro ugotovili, da je leta 2010 bila izjemno resna namera po zaprtju trboveljske bolnišnice, ko je bila celo podana uradna izjava z njihove strani na to temo. Pa so Zasavci stopili vkup, zbirali protestne podpise, lobirali po državnih hodnikih in takrat zaustavili idejo o zaprtju. Pa se na vsakih toliko let spet takšna ideja pojavi. In prav nič presenetljivo ni, da regija glasno in odločno odreagira.
Bolnišnica se sooča s težavami, tako v poslovanju kot tudi s kadrovskimi težavami, prizna državni sekretar, a doda: “Vendar z vidika predlogov in konkretnih rešitev, ki so bile predstavljene, smo lahko pozitivni.” Kot pravi so investicije dokaz, da država ne namerava zapreti bolnišnice. Pred kratkim so namreč podpisali pooblastilo za prenovo bolnišnične kuhinje, točno tisto prenovo, ki jo je napovedoval prejšnji direktor Metod Kurent že v lanskem letu in naj bi jo realizirali v minulem poletju. Do izvedbe ni prišlo, ker ministrstvo ni dalo zelene luči, nam je že pred časom zaupal Kurent. Kordež pa danes odgovarja, da je priprava projekta potekala brez zapletov in je prepričan, da je zdaj pravi čas da se to izvede. “Da bi bili namenski zadržki proti investiciji pa absolutno nasprotujem temu.”
V načrtu tudi spremembe, ki jih bodo občutili pacienti
Spremembe bodo, pravi strokovna direktorica Tadeja Jelenko, ki pravi, da sta z novim direktorjem našla pot sodelovanja in tako verjame da gre bolnišnica v pravo smer. Programe, ki jih imajo, bodo nadgrajevali. Je pa namignila, da obljubljena magnetna resonanca morda ne bo postala del trboveljskega inventarja. “Če imaš napravo v hiši in je ne izrabiš zadosti, ni smiselno, da jo imaš,” je dejala glede magnetne resonance, ki jo je prejšnji direktor napovedal kot veliko novost ki bo bolnišnici prinašala dobiček in jo je ministrstvo na zadnji tiskovni konferenci v SB Trbovlje tudi obljubilo.
Se še spomnite, kako so septembra zaprli dva oddelka?
Kaj pa zaprtje ginekološko-porodnega oddelka? Se takšen scenarij zna ponoviti?
@zon.si_zasavskenovice Ali je mogoče, da se bo porodnišnica SPET zaprla (tako kot pred nekaj tedni)❓️ #splošnabolnišnicatebovlje #zasavskenovice #zon #zasavje #zdravstvo #trbovlje #bolnicatrbovlje #ministrstvozazdravje @Neža Šabanovič Grmše @RTVSLO.SI @POP TV @Nova24TV @Slovenskenovice @Trbovlje.pogodiko @Zasavje v Srcu
Kaj se dogaja v trboveljski bolnišnici? Se obeta brezvladje, kaos, zaprtje?
Vse se je začelo ob družinski hiši na Izlakah, kjer so več kot deset let »štukali« in dograjevali, se spominja. Pa so nekaj dozidali, nekaj razširili …ko se je pojavila priložnost, da bi kupili prostore v Kisovcu, niso odlašali. Takrat si je Sergej rekel, »to je to«, zdaj pa smo. In od prejšnjega »režima« je to res bila revolucija. Končno dovolj prostora, da so se lahko širili. Odločitev se je izkazala kot dobra, saj so od takrat pošteno zrastli.
Navdušeno pripoveduje Smrkolj, saj so z vsemi stroji in napravami, ki jih imajo ter seveda z usposobljenim kadrom zmožni izdelke pripeljati od začetka do konca. Nimajo le struženja ali brušenja …v njihovih vrstah so strokovnjaki za številne tehnologije obdelave kovin, vsako leto pa asortiman strojev dopolnijo še s kakšnim naprednejšim.
Njihove kose najdemo vsepovsod. Denimo v Mercedesih G klase, pa tudi v nekaterih Adriinih avtodomih, avtobusih, pa v medicini, v ladijski industriji, tudi vse več v elektro področju. Sergej, ki je s to firmo zrastel, niti dneva nima oddelanega drugje, pove pošteno, si želi proizvodnjo očistiti. »Rad bi naredil čisto industrijo, ker je lahko takšna. Želim delati z izobraženimi ljudmi, ki bodo zadovoljni,« predstavi del vizije, ki jo sestavlja še že prej omenjena selitev vsega na eno lokacijo in postopno rast. Več kot 50-60 zaposlenih ne bi imel. »To je še obvladljivo. Tudi sam želim imeti življenje še izven podjetja. Najlepše bi bilo, da bi vsi vsak dan lahko šli domov ob treh. A zdaj smo v nekaj zagrizli, to mi je jasno in to moramo dokončati.«
Za sankaško poletno rolko stoji zgodba. Začelo se je v času korone, v času najbolj strogega zaprtja. Ivan Andres Arnšek je poiskal Skitti, ker je imel idejo, da bi naredil sankaško rolko. Kontaktiral je Sergeja, ki je bil sprva skeptičen in »več kot pol leta sva se malo tipala, nihče mu ni hotel narediti le kakšen kos« pravi Sergej Smrkolj, ki mu je operni pevec – ta je imel v času korone in zaprtja opere časa dovolj – počasi odpiral vrata v nek nov svet. In tako sta razvijala in patentirala posebno rolko, edino takšno na svetu, ki jo uporabljajo profesionalni rolkarji. In, ker ima Skitti vse faze obdelave kovin pod svojo streho, sta počasi izdelek razvila in ga tudi patentirala. Odzivi so fantastični, navdušeno poročajo iz Skittija.
Vizija Skittija je, da bodo mladi želeli ustvarjati v lepem in čistem okolju. »Na začetku še meni ni bilo všeč, ker sem bil ves črn. Zdaj bomo to povsem spremenili,« je prepričan naš sogovornik, ki je že v zelo mladih letih pogosto sodeloval v delavnici, pa včasih tudi kak kos skril, da je bil prej konec. Vesel je, da je podjetje danes tu, kjer je in ponosen na uspeh, ki sta ga dosegla s sestro, na plečih njunih prednikov. Brez težav priznata, da se še vedno veliko posvetujeta z očetom.
Najboljša izbira: Zagorje ob Savi
Sklep: Vsaka občina ima svoje prednosti in izzive. Litija se izkaže kot najboljša izbira za ovdovelega upokojenca zaradi mirnega okolja in dostopnosti storitev. Zagorje ob Savi ponuja najboljše možnosti za družine, zahvaljujoč razviti infrastrukturi in varnem okolju. Hrastnik je najbolj primeren za mlade pare, ker omogoča ugodne cene nepremičnin in aktivno skupnost. Trbovlje so vedno dobra alternativa, saj ponujajo različne priložnosti, a z nekoliko višjimi stroški in večjo gnečo.
Nadalje smo našo sogovornico, umetno inteligenco namreč, vprašali še, katere so tiste prednosti in izzivi občin v Zasavju. V vseh občinah je kot prednost označila veliko število prireditev in s tem možnosti za socializacijo, v Hrastniku in Zagorju dobro dostopnost do narave in možnost za rekreacijo, v Trbovljah in Litiji dobro zdravstveno oskrbo. Ugodne nepremičnine je pripisala Hrastniku, medtem ko je Trbovljam in Litiji kot izziv pripisala morda višje cene nepremičnin v primerjavi z drugimi občinami. Hitro razvijajoča se skupnost in s tem povečanje priložnosti za zaposlitev in podjetništvo imajo po mnenju umetne inteligence v Hrastniku, v Trbovljah dobro povezavo z drugimi kraji in mestnimi središči ter širok spekter trgovin in storitev, v Zagorju dobro infrastrukturo šol, vrtcev in otroških igrišč ter varno bivalno okolje, prijetno bivalno okolje z naravnimi lepotami ter enostaven dostop do Ljubljane in drugih krajev so še prednosti Litije.
