Njegove izkušnje prihajajo iz sveta revizij, po izobrazbi je ekonomist, trenutno pa zaključuje doktorski študij gerontologije. Borut Vidmar je novi direktor DSO Hrastnik. Prevzel je vodenje doma starejših, ki ima skoraj 400.000 evrov dolga. Poln optimizma se je usedel na direktorski stol doma, v stavbi popolnoma neprimerni za tovrstno dejavnost, kjer so sobe le večposteljne in kjer je bitka za že tako povsod iskane kadre še težja, saj je območje majhno, pot do Hrastnika pa takšna kot je.
Poskrbeti za vse starejše iz Hrastnika. Tako ali drugače.
Borut Vidmar, direktor DSO Hrastnik
»Dal sem si priložnost,« je dejal takoj na začetku našega pogovora. Vidmar, ki je DSO Hrastnik najprej spoznal kot predsednik nadzornega sveta in po odstopu direktorja Draga Kopušarja še kot vršilec dolžnosti, je prepričan, da bo na tem mestu nekaj spremenil. Tako so se že začele reorganizacije, iskanje novih kadrov, optimizacija stroškov in končno po dolgem času – zapolnitev vseh postelj in kapacitet, ki jih hrastniški dom ima.
Pričakal ga je minus na bančnem računu in odhodi kadrov. V le nekaj mesecih, v času vedejevstva in v le enem mesecu direktorskega mesta so prve spremembe vidne. Pridobili so nove kadre in delo razporedili tako, da lahko oskrbijo kar največ stanovalcev, ustrezno pa tudi izvajajo pomoč na domu, ki bo z aprilom prvič v Hrastniku dostopna tudi med vikendi in prazniki. Poleg bivanja v domu tržijo tudi dostavo kosila na domu, prevzem, z veseljem pa postrežejo goste tudi v jedilnici. Tako se marsikdo odloči, da dom obišče le čez dan. To je namreč tudi ideja novega direktorja, da dom starejših ni le prostor za stanovalce, temveč mesto, kjer se starejši občani Hrastnika lahko srečujejo tekom dneva, koristijo podporne storitve, kot je fizioterapija, delovna terapija, se udeležijo delavnic ali pridejo pojesti le kosilo.
Prostor za dom na Leši
Hrastnik si sicer že zadnjih 10, morda celo 20 let obeta nov dom na Leši, za katerega so v lanskem letu pridobili gradbeno dovoljenje. Po najboljših napovedih, pove Vidmar, bi konec leta šli v iskanje izvajalca, nato pa jih čaka še 2 leti ali 3 same gradnje.
Projekt doma še v spremembe – potrebe so vsako leto drugačne
Načrte za Lešo naj bi še malce dodelali, nam zaupa direktor. Stanje se je v zadnjih 5 letih na področju oskrbe starejših spremenilo, pojasni: »spreminja se struktura prebivalstva, ki pride v dom. Vse več jih želi čim dlje ostati doma, v dom pa pridejo tisti, ki potrebujejo najvišjo stopnjo oskrbe in so nepokretni.« Zato si želi, da bi v sklopu pripravljene dokumentacije dodali še določene adaptacije. Denimo, ena takšnih bi bila, da iz 150 sob, ki naj bi bile povečini enoposteljne, te uredijo tako, da jih bo mogoče spremeniti v dvoposteljne. Tako bi imeli več možnosti, ter tudi večjo maksimalno kapaciteto postelj – 180.
Med najcenejšimi, a žal na račun slabih pogojev
Drži tudi, da je zaenkrat dom v Hrastniku med cenejšimi. A žal na račun slabih standardov. Ker enoposteljnih sob sploh ni in, ker določenih kriterijev v trenutni situaciji ne morejo izpolniti. Zato tudi mnogi občani Hrastnika izberejo zavod v drugi občini. Dobrih 65 odstotkov stanovalcev je domačinov, nekaj več kot 10 odstotkov Trboveljčanov in Zagorjanov, ostali stanovalci prihajajo iz drugih krajev v Sloveniji. Kot pove direktor, pogosto prav zaradi nizke cene oskrbe.
127 polnih postelj je v Hrastniku, v kratkem računajo, da bodo zapolnili vse do zadnje – torej 132 mest. Tako bodo kapacitete bolj izkoriščene, zasedenost pa bo ugodno vplivala tudi na samo poslovanje doma in na izvedbo spremljajočih aktivnosti.
Poleg skrbi za čim bolj kvalitetno oskrbo stanovalcev ter tudi obiskovalcev in tistih, ki njihove storitve koristijo, je potrebno rešiti ekonomsko situacijo zavoda. Borut Vidmar računa, da bodo na račun vseh polnih postelj in z izvajanjem tržnih dejavnosti morda letos ali pa vsaj prihodnje leto splavali do pozitivnega rezultata. Po njegovem mnenju so največja težava nerealne cene zdravstvene nege, ki jo plačuje zdravstvena zavarovalnica. »Izračuni niso realni in dobimo mnogo manj, kot porabimo.« Dodatna težava so tudi visoki stroški, saj je v primerjavi z letom 2022 v letu 2023 znesek za ogrevanje in elektriko narastel za 100%. Dražja je tudi hrana, komunala, seveda tudi stroški dela.
Ne glede na vse našteto, si je naš sogovornik zadal cilj. Kar se poslovanja tiče – poslovati pozitivno. Glede same vsebine pa, da bo Dom starejših Hrastnik poskrbel za vse starejše iz Hrastnika. Pa naj bo to z dnevno oskrbo, za tiste, ki še vedno živijo doma, z delavnicami, izobraževanji in s celo vrsto drugih aktivnosti, ki bodo poskrbele, da so tisti, ki želijo živeti doma tam lahko čim dlje, obenem pa vključeni v neko skupnost in tudi tisti, ki so v institucionalnem varstvu, da še vedno ostajajo del družbe tudi izven meja doma.
Direktorja izglasovali, znotraj Doma pa grozijo celo izredne odpovedi
V sistemu javne razsvetljave ima občina Trbovlje več kot 2146 svetlobnih teles. Da bi jih prilagodili svetlobnotehničnim zahtevam cestne razsvetljave, jih bodo več kot polovico zamenjali z novimi LED svetilkami. Vse pa bodo prilagodili za enostavno nadgradnjo pametnega sistema upravljanja razsvetljave, kar bo omogočalo kontrolo posamezne svetilke. Investicijo v posodobitev izvaja koncesionar, ki je že pričel s sanacijo. Stroške naložbe pa bo občina pokrila s prihranki električne energije do konca koncesijske dobe.
V program so vključeni vsi prebivalci Slovenije v starosti 50 do 74 let. Poteka tako, da osebe v tej starosti na dom prejmejo vabilo k sodelovanju, ko se odzovejo pa še komplet za odvzem vzorcev in navodila. Vzorec pošljejo po pošti in tako dobijo tudi izvid z rezultati. Vabilo dobi ponovno čez dve leti. V letu 2023 je bilo samo 5 odstotkov takšnih, ki so jih zaradi ugotovljenih sprememb poslali na nadaljnje preiskave. Ko tu ugotovijo predrakave spremembe, jih še pred nastankom raka, odstranijo. Po podatkih Registra raka je sodelovanje v programu zmanjšalo število novih rakov debelega črevesa in danke.
Alenka Forte, Heliks
Po prvih letih uvedbe programa Svit je začela obolevnost upadati, predvsem pri ženskah, ki se v večjem deležu udeležujejo programa. “Rezultati programa Svit v Sloveniji so zelo dobri. Obolevnost za rakom debelega črevesa in danke se je do leta 2009, ko je začel delovati Program Svit, ves čas povečevala. V Sloveniji je rak debelega črevesa in danke z drugega najpogostejšega raka v letu 2009 padel na 5. mesto. V letu 2009 je bilo v Sloveniji odkritih skoraj 1600 novih primerov tega raka, v letu 2020 pa samo še 1300, ker so bile odstranjene že številne predrakave spremembe,” so sporočili iz NIJZ, kjer si želijo, da bi se vabila v enaki meri kot ženske odzivali tudi moški, saj večkrat zbolijo s to vrsto raka. Glede na nadpovprečno obolevnost v Trbovljah in pa slab odziv občanov, nikakor ne bo odveč kakšen pogovor na to temo.