Policisti Policijske postaje Zagorje ob Savi so včeraj na podlagi odredbe pristojnega sodišča opravili hišno preiskavo pri osumljencu.
Med drugim so našli tudi skoraj 2000 kosov različnih pirotehničnih izdelkov. Pirotehnika je bila zasežena, zoper mladoletnega kršitelja pa bo podan obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče zaradi kršitve določb Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.
V mesecu novembru se je 18 dijakov programa zdravstvena nega in 3 spremljevalci odpravilo na 3-tedensko opravljanje praktičnega usposabljanja z delom v tujini.
Dijaki 4. letnika, programa zdravstvena nega, so opravljali prakso v Valencii v zasebnih zdravstvenih ustanovah. Spoznavali so delo v zobnih ambulantah in na različnih zdravstvenih področjih. Nekateri so celo sodelovali pri manjših operacijah. Ob zaključku so jih delodajalci tudi ocenili. Ocene so bile odlične, kar kaže na zelo dobro strokovno teoretično in praktično znanje, ki ga dijaki pridobijo v šoli.
Prosti čas so namenili ogledom znamenitosti v Valencii, kolesarjenju, igranju odbojke in druženju, proste trenutke v lepem vremenu pa so izkoristili za obisk plaže.
Srednja šola Zagorje je edina šola v Zasavju s pridobljeno akreditacijo za področje mednarodnega sodelovanja. Z veseljem zrejo v prihodnost in že načrtujejo novo mednarodno dogodivščino v mesecu februarju.
Včeraj okoli 13. ure so na OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah zaznali močan vonj, kot po plinu. Iz preventivnih razlogov so otroke evakuirali in poklicali dežurno službo. Smrad je zmotil tudi stanovalce v Domu starejših občanov na Izlakah, prav tako so opozorila občanov prejeli na Regijskem centru za obveščanje Trbovlje.
Na Adriaplinu so se takoj odzvali in na teren poslali dežurno službo, ki nepravilnosti ni zaznala. Kot je povedal ravnatelj izlaške šole Uroš Burgar so počakali na opravljen pregled. Ko so jim zagotovili, da je vrnitev v prostore šole varna, so se vrnili na svoja mesta.
Po številnih ugibanjih, da je morda v Zasavje prineslo plin iz Ljubljane, smo preverili. Prav včeraj je na Fakulteti za farmacijo med poskusi prišlo do uhajanja plina. Ta je imel močan vonj, a nizke koncentracije – in kot so še dodali ni neposredno nevaren, saj je šlo za tako majhne količine.
Andrej Vuga iz Agencije za okolje in prostor nam je zagotovil, da je to nemogoče. Že v Ljubljani je bil plin v zelo majhnih koncentracijah, te pa so vremenske razmere še razrečile, zato po mnenju Arsovih strokovnjakov ni možno, da bi na Izlakah vonjali plin iz ljubljanskega laboratorija. Enako zagotavlja tudi dr. Dušan Žigon iz Instituta Jožef Stefan, ki je sodeloval v ljubljanski intervenciji. Selenove spojine, ki so se zaradi dežja in nizkega tlaka zadrževale blizu tal in so jih občani zaznali v 2-3 kilometrskem krogu v Ljubljani, veljajo kot lokalen dogodek. Po njegovem torej ni možno, da bi plin dosegel Zasavje.
Vendarle pa neverjetno časovno sovpada ljubljanski dogodek z vonjem, ki so ga zaznali občani Zagorja. Klici so se začeli na Orehovici, po nekaj minutah so klicali iz Izlak, nato Kisovca in nazadnje še iz Zagorja. Lokalni gasilci so se takoj odpravili na teren, pove Marko Bokal iz PGD Zagorje mesto. Skupaj z delavci Adriaplina so preverili vse napeljave in opravili meritve po vsem mestu: “Merili smo na mnogih mestih vse od Orehovice do Zagorja, naprave niso pokazale nobenega nevarnega plina, pa so zelo občutljive na vsake spremembe,” opiše včerajšnjo intervencijo Bokal.
Po vseh preverjanjih še vedno ne vemo, od kje so prebivalci zaznali močan vonj po plinu. V Ljubljani trdijo, da njihov izpust ne more biti povezan z vonjem v Zasavju, naprave nevarnih plinov niso zaznale, prav tako na plinski napeljavi v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah po pregledu ni bilo nobenih napak.
Socialni realizem ali »novi« realizem se je kot književna smer pojavil okoli leta 1930. Socialni realizem skuša biti objektiven, prikazuje malega človeka med obema vojnama. Prikazuje ga na različne načine, tudi kritično (komično ali tragično). Najpomembnejši predstavniki socialnega realizma v Zasavju so: Tone Seliškar, Mile in France Klopčič, Ludvik Mrzel, Vida Taufer, France Kozar, Vinko Hrovatič, Cene Vipotnik, Vinko Trinkhaus …
V Zasavju te dni potekajo pogovorni večeri o socialnem realizmu, v organizaciji ZMT, kjer je postavljena tudi priložnostna razstava.
Tone Seliškar je kratko živel v Trbovljah, kjer je bil učitelj. Pod vtisom vsega, kar je videl in doživel je napisal pesmi, ki jih je zbral v zbirki Trbovlje. V njej je več kot 50 pesmi, ki načenjajo različne tematike, vse pa povezuje trpko opisovanje težkega življenja delavskega razreda v Trbovljah. Po besedah Aleša Guliča gosta pogovornega večera, ki ga je vodil Gregor Jerman, je Tone Seliškar od vseh pisateljev, razen Trinkausa, ki so pisali v in o Zasavju še najbolj socrealističen. Njegova zbirka Trbovlje je izšla leta 1923, ko je mladi pesnik štel 23 let. Tudi ostali avtorji v tej skupini so bili zelo mladi.
Leta 1934 pa je izšla zbirka Preproste pesmi Mileta Klopčiča, ki pomeni prehod iz ekspresionizma v socialni realizem in liriko nove stvarnosti. Pomembno je to, pravi naš sogovornik, da Preproste pesmi predstavljajo enega vrhov slovenske družbeno angažirane lirike. Zbirka prikazuje težko življenje proletariata v rudarskih revirjih, zatohlih podstrešnih sobicah, barakah ….
Aleš Gulič
Aleš Gulič: »Pomemben je čas, v katerem so dela, o katerih govorimo, nastala. Socialnega realizma je pri nas v literaturi malo. Menim, da je od vseh še najbolj socialno realističen Vinko Trinkaus, dela vseh drugih so bliže ekspresionizmu. Veliko več se je pisalo o kmečkem realizmu kot o proletariatu. Lahko bi rekli, da smo porast tovrstne literature videli šele po drugi svetovni vojni.«
Vinko Trinkaus je začel pisati že kot dijak. Kasneje je v svojih delih pisal o NOB in kritično obravnaval socialno problematiko, zlasti zasavskega rudarskega okolja. Večina njegovih del je objavljena po drugi svetovni vojni.
Mile Klopčič -Vrnitev (iz zbirke Preproste pesmi):
Rudarji zmerom še stoje na koncu kolonije, po trije, štirje, s hrbti v dve gube, z rokami v žepih in s pogledi v tla — prav kot nekoč, le mnogo, mnogo zdaj molče.
Ta strašni molk preži nad vso dolino,
samo iz krčme buta vrišč in krik orkestriona.
Negibno kameradi v žep tišče roke
in vsem beseda ista v mislih ždi: Madona!
Socialni realizem na Slovenskem je na nek način dosegel vrh pred drugo svetovno vojno, njegova značilna literarna dela pa so v nizkih nakladah ( Bog v Trbovljah 500 izvodov) izhajala še po letu 1950.
Pred kratkim je Nomago, avtobusni prevoznik, ki je prisoten tudi v Zasavju, v svoj vozni park dodal avtobusa opremljena s klančino in prostorom za invalidski voziček. Takšni ukrepi so ključnega pomena za večjo vključenost oseb z različnimi stopnjami telesnih omejitev, saj jim omogoča možnost uporabe raznih storitev in drugih dejavnosti, ki so pomembne, na vsakodnevni ravni.
Na Nomagu sporočajo, da so v zadnjih dveh letih dve vozili, na medkrajevnih linijah v Zasavju že opremili s posebnimi klančinami, primernimi za osebe na invalidskih vozičkih, žal pa te rešitve ne morejo implementirati na vseh tipih vozil.
V enem izmed avtobusov so še talna pritrdišča za invalidski voziček (na ročni ali električni pogon), medtem ko je drugi opremljen (samo) z varnostnim pasom za osebo sedečo na (ročnem) invalidskem vozičku.
Obstaja upanje, da bo tovrstnih vozil še več, saj na Nomagu povedo da tudi v letu 2024 v vseh regijah, kjer izvajajo prevoze, načrtujejo nadaljnje izboljšave in pomladitve voznega parka. Konkretnih primerov nam niso navedli.
Pred slabim mesecem dni so v VDC Zasavje organizirali posvet skupaj z omenjenim avtobusnim prevoznikom, predstavniki uporabnikov ter predstavniki države, na katerem so izpostavili slabo opremljen javni prevoz za osebe z invalidnostjo in tudi izjemno slabo mrežo javnega prevoza v Zasavju. Po poročanju direktorice Špele Režun, so se dogovorili, da bodo letos vzpostavili poskusne prilagojene prevoze za invalide »na klic«, nadalje pa to razširili na slovenski sistem. Ali je prilagoditev avtobusov odgovor na novembrski posvet, nam na Nomago niso odgovorili.
Za dobrih 24 kilometrov v Zasavju z javnim prevozom vsaj 2 uri in 3x prestop
