Lucija Vasiljević je Hrastničanka, ki se je pred leti poročila v Srbijo in danes živi v Raški, 250 kilometrov iz Beograda, s svojo 2-letnico in možem. Kakšno je stanje tam, po morilskem pohodu najstnika iz Beograda, nam je opisala iz prve roke.
“Kar se tiče stanja v Srbiji je, da so vsi šokirani nad dogodkom in da brez tega ne mine noben pogovor. Na družbenih omrežjih ljudje delijo sporočila sožalja, pozive k darovanju krvi za eno od deklic, pozivaju k ukinitvi reality programov (ti so vključeni v redne programske sheme). Poleg tega se najde veliko sporočil in razmišljanj o splošnem stanju v družbi, starševstvu, vzgoji, šolstvu in dostopu do internet vsebin. Mediji objavljajo analize različnih strokovnjakov, poročajo o stanju ranjenih, o dogajanju v Beogradu. Razglašeno je tridnevno žalovanje, odpovedali so tudi nekatera večja dogajanja.”
In, ker živi v Srbiji si je drznila podati tudi svoj pogled na situacijo, ki pa je, kot pravi, predvsem skupek tega, kar je prebrala v medijih in kar vidi in doživlja sama.
“Verjetno ni naključje, da se je to zgodilo ravno v Beogradu in to na Vračarju, na eni izmed najbolj ‘elitnih’ šol. V srbskih medijih se vseskozi ponavlja, da je fant bil iz ugledne družine in to v tej družbi povzroča še dodaten šok. Ta ‘ugled’, ki ti ga daje poklic, denar ali položaj, je v Srbiji še vedno močno prisoten in nekako se še vedno preveč neguje večvrednost določenih ljudi in poklicev, kar jim daje avtomatično ‘boljši položaj ob rojstvu.’ Osnovne vrednote v družbi so močno zamajane. Če pustimo ob strani rijalitije, nočne klube, ki jih obiskujejo premladi najstniki ter preveliko zapravljanje časa ob kavah, namesto ob knjigi in umetnosti, je velik problem družbe da s položajem, denarjem in poznanstvi lahko rešiš vse, tudi tisto, kar po nekih normah ne bi smelo biti rešljivo, ampak v poduk. V konkretnem primeru je lep prikaz tega, da je fant kot mladoletna oseba lahko z očetom vstopil na poligon za streljanje, vendar po zakonu ne bi smel. Na ta način so ga starši in sistem vzgojili v stroj za ubijanje. Skupek osebnostnih lastnosti, pomanjkanje pozornosti staršev in ljubezni, odraščanje v ‘ugledni’ družini, občutek večvrednosti ter pritiski, ki so nastali zaradi tega, večno reševanje problemov preko vez in poznanstev, pretirana (morda tudi pregovorna?) sproščenost, ko je šlo za odgovornost pri hranjenju orožja, so verjetno le nekateri izmed vzrokov, da se je zgodil včerajšnji dan.”
ANKETA: Kaj je danes največja težava (morda celo nevarnost) osnovnošolcev?
Načelnik PP Trbovlje, Aleš Oberčkal
Vse ceste razpolagajo z razgibano lego in atraktivnimi posameznimi zavoji, vendar zaradi tovrstne konfiguracije tudi slabo ponekod slabo pregledne. Ob tem pa naš sogovornik še doda, da je na omenjenih odsekih letos kar nekaj gradbišč in spremenjenih prometnih režimov, zato tudi iz tega naslova pozornost ni odveč.
Sekretarka Lavra Izgoršek je v društvu profesionalno že dvajset let, pred tem je bila prostovoljka.»Moji predhodnici Jerica Vodeb in Nada Medvešek sta zelo zaslužni za napredek in uspešno delo društva. Vedno sta nam tudi kasneje priskočili na pomoč. Lahko se pohvalimo, da delo v društvu ni nikoli prekinjeno ali bilo v stagnaciji. Tudi v času korone nismo mirovali, delovali smo na daljavo. Še vedno pa je iz tega obdobja treba marsikaj nadoknaditi.”
Sodelujeta Romana Repar in Lavra Izgoršek.
“Okroglo obletnico obeležujemo vse leto,” poudarja Lavra Izgoršek. “Opozarjamo na svoje projekte, na dan ustanovitve ZPMS, 1. marca smo sodelovali pri sajenju gozda ZPMS na Krasu …” V tem mesecu se pripravlja tudi poseben projekt. “Ker bi radi obogatili naš arhiv, bomo po prvem maju izvedli zanimivo akcijo na FB. Zaprosili bomo vse, ki so v preteklosti na kakršenkoli način bili v stiku z našim društvom, da tam objavijo fotografije, spomine, anekdote, misli … Želimo si, da bi bila naša akcija odmevna in uspešna!”