Selekcija U17 malonogometne ekipe ŠD Mlinše, katere član je tudi Gašper Vrtačnik, dijak 2. letnika športnega oddelka GESŠ Trbovlje, je letošnjo sezono v državni ligi futsal končala na odličnem 2. mestu. V zadnji tekmi letošnjega prvenstva so morali priznati premoč NK Ribnica, kljub porazu pa parketa niso zapustili sklonjenih glav.
Čestitke Gašperju in ostalim igralcem, seveda pa tudi trenerju, strokovnemu vodstvu!
Aktiv športne vzgoje
Od leta 2016 do danes se je projektu priključilo že 63 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja svojih občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide – informacije o pločnikih, parkiriščih … za ranljive skupine (gibalno ovirani, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, starejše osebe, mlade družine, šolajoči se otroci), ki so vsem uporabnikom brezplačno na voljo za omogočanje lastne mobilnosti, upravljalcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.
Projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden izmed ključnih projektov v podporo mobilnosti oziroma dostopnosti invalidom in tudi ostalim ranljivim skupinam.
Med vključenimi občinami so tudi vse zasavske (Zagorje, Trbovlje, Litija in Hrastnik), za sosednje Radeče pa ni podatkov.
Zemljevide zasavskih občin lahko najdete TUKAJ!
Poleg zbranih podatkov, ki se dopolnjujejo, pa nosilci projekta želijo zbrati dodatne predloge in mnenja za dopolnitev obstoječih podatkov v pregledovalniku dostopnosti. Projekt bo s tem pridobil na kvaliteti in uporabnosti predvsem kar se tiče uspešnosti upoštevanja interesov zainteresirane javnosti.
Da bi stanje v občini lahko izboljšali, so v Zagorju pripravili tudi anketo, kjer lahko podate svoje predloge, izpostavite konkretno težavo v občini, zapišete kaj vas ovira in kaj je koristno. Izpolnite ANKETO: https://www.1ka.si/a/b3d87424
“Le zakaj so invalidska parkirna mesta tako široka? Čist brezveze!” Misliš?
Pred tremi leti je na čelo Zasavskega muzeja Trbovlje, ki sicer pokriva tri zasavske občine, stopila v imenu direktorice Nataša Gala. Pred dobrima tednom je podala predlog za predčasno razrešitev.
Nataša Gala je mandat v muzeju nastopila 1. aprila 2020, pred kratkim pa poslala predlog za predčasno razrešitev. Občinski svet Trbovlje se bo o njenem predčasnem odhodu odločal na korespondenčni seji, danes do 10. ure naj bi svetniki oddali svoj glas – ali se strinjajo s predčasno razrešitvijo ali ne.
O odhodu Galetove se je govorilo že dalj časa, tudi da naj bi nova občinska uprava imela v rokavu novo ime. Mandat, če bi ga odpeljala do konca, naj bi se direktorici zaključil sicer 31. marca 2025, njena predčasna razrešitev pa bo obveljala 31. maja letos. Da bi izvedeli, zakaj se je direktorica odločila za takšen korak, smo jo poklicali, a je telefon odzvonil v prazno. Bomo pa vsekakor poročali o nadaljnjih postopkih glede menjave vodstva.
Zasavski muzej Trbovlje je od ustanovitve 22. julija 1951 deloval pod petimi imeni, menjal statute, ustanovitelje, financerje in podobno. Ves čas je širil svoj delokrog in lokacije delovanja z več ali manj srečno roko. Kot je zapisano na spletni strani muzeja so “obsežno zastavljeno delo, razstave, prevzem strokovnega dela v muzejskih depandansah v Zagorju in Hrastniku privedli do druge velike spremembe v delovanju muzeja. Ozek okvir področja NOB in delavskega gibanja je muzej hitro prerasel in začel svojo dejavnost širiti na ostala področja razvoja krajev. Leta 1983 se je Muzej ljudske revolucije preoblikoval v splošni muzej za novejšo zgodovino in delu primerno tri leta kasneje skrajšal ime v Revirski muzej Trbovlje.” Z novimi zadolžitvami je bil muzej zadolžen zavarovanje celotne premične kulturne dediščine vseh treh občin. Začelo se je sistematično delo na področju zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine in dokumentacije. Čeprav muzej namenjen vsem trem občinam, pogosto delujejo vsebine le na območju Trbovelj. To pa naj bi se v prihodnjem obdobju spremenilo, poudarjajo zasavski župani, katerih sodelovanje je v zadnjem obdobju presenetljivo zgledno.
Če je dolga leta imela trboveljska bolnišnica negativni prizvok, so danes kirurgi, kot sta Mojca Bratanič in Jernej Vrtek odgovorni, da se vzdušje spreminja. Z vso vnemo in polno paro sta gonilna sila žilne kirurgije v Trbovljah, ta pa se pelje na točko, ko pacienti prihajajo iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije in si zaradi vseh prednosti, ki jih Trbovlje nudijo, želijo obravnave prav v središču Zasavja.
Splošna bolnišnica je v sklopu kirurškega oddelka sicer že vrsto let imela operacije žil, a le ven. Pred osmimi meseci pa so oddelek dopolnili še s prvovrstnimi operacijami arterij. Zakaj bi pacient želel obravnavo prav v Trbovljah, je razlogov več. Poleg tega, da sta naša sogovornika Brataničeva in Vrtek, ter tudi kirurginja Jana Orožen odlična ekipa, je prednost manjše bolnišnice ta, da vsi kirurgi dobro vedo, kakšno je stanje in diagnoza vsakega od pacientov.
Kirurg Vrtek pojasni: »Pred štirimi leti smo uvedli konzilij, ki poleg naju vključuje še žilna kirurga iz celjske bolnišnice, radiologa iz Ljubljane ter interniste SB Trbovlje,« to preprosto pomeni, da zdravniki strnejo glave, pregledajo pacienta ter dokumentacijo, nato pa se skupno odločijo, kakšno zdravljenje oziroma operacija bo primerna.
Odločitev o nadaljnjem zdravljenju pa seveda poda že prej omenjeni konzilij in ne pacient sam. Mlada kirurga, ki sicer delujte pod okriljem splošne kirurgije, se pri žilnih operacijah še urita od najbolj izkušenih žilnih kirurgov iz Celja, ki sodelujejo pri njunih posegih, sploh kadar gre za neobičajne primere.
Kot nam Brataničeva in Vrtek zaupata, so operacije ven, temu rečejo varice, zelo pogoste. V Trbovljah jih letno izvedejo preko 350 in jih je uveljavil dr. Hrastelj. Pacienta običajno zmotijo žile, ki izstopajo na nogi, najhujše pa je, kadar noge otekajo, se pojavljajo bolečine in krči.
Kri v zdravih venah teče navzgor, nam pojasni kirurginja, za to poskrbijo zaklopke, ki pa z leti ali kot posledica drugih težav začnejo popuščati in kri potuje tudi navzdol in zastaja v nogah, posledično se širijo vene. V Trbovljah imajo pacienti sedaj v venski kirurgiji odprte vse možnosti: laserske operacije, radiofrekvenčne operacije in tudi klasično operacijo. Na tem področju so v Trbovljah že leta prepoznani kot eni najboljših in sloves se jih ne drži zastonj. Zdaj želijo na sam vrh še pri arterijskih operacijah.
Lanski september je trboveljska bolnišnica, kot rečeno, pridobila še dodaten program – operacije arterij spodnjih okončin. »Takšni pacienti imajo precejšnje bolečine v nogah. Denimo prehodijo 100 metrov in se morajo ustaviti, bolečina je prehuda,« pove Vrtek. Situacija pri arterijah je obratna kot pri venah, saj kri teče navzdol in težava nastane, ko se žile zamašijo. To Vrtek in Brataničeva rešujeta z TEA posegom, kjer očistijo žilo tam, kjer je največkrat zamašena ali pa naredijo žilni obvod. »Če je nekje arterija zamašena, jo nadomestimo s pacientovo veno ali pa jo nadomestimo z umetnim materialom,« pojasnita trboveljska kirurga.
Operacije ven so elektivne operacije in niso potrebne nemudoma po odkritju stanja, medtem ko je pri arterijskih precej drugače. Pojasnilo kirurgov, ki z operacijami arterij paciente rešujeta pred najbolj skrajnimi posegi je takšno: »Arterija je tista, ki nosi kisik, in če se ta zapre, je hitro lahko kritično,« Za arterije torej ni čakalnih dob, za venske operacije pa so v Trbovljah ene najkrajših.
Oba zdravnika prisegata na osebno obravnavo, tudi zato vidita svojo prihodnost v Trbovljah, kjer si vzamejo dovolj časa za posameznega pacienta in se med sabo redno posvetujejo. Poleg dobre ekipe, brez katere ne mine niti ena operacija in »najboljšega šefa« kot pravita za predstojnika Marka Rifla, imata v Splošni bolnišnici Trbovlje več kot dovolj priložnosti za razvoj.
Trboveljčanka Mojca Bratanič nikoli ni niti razmišljala, da bi delala drugje. Pri 11 letih se je odločila da bo kirurginja. Po zaključeni fakulteti je praktično že prvi dan prišla v Trbovlje in se tudi po opravljeni specializaciji v Ljubljani vrnila. Zdravniški kolega Jernej Vrtek se, vsaj delno, tudi šteje kot Zasavc. Njegovi stari starši in starši so bili doma v Zasavju, čeprav se ta danes vozi iz Lukovice. »V Trbovljah sem opravljal pripravništvo in dobil sem najboljšega šefa, kar si lahko predstavljaš. Vklopil sem se v super kolektiv in ostal v Trbovljah,« pravi žilni kirurg, ki ga je za področje navdušil dr. Leskovar, ko ga je vključil pri žilnih operacijah arteriovenskih fistul, ki jih opravljajo v sklopu internega oddelka SB Trbovlje. Arterije pa so bila logična nadgradnja, ki je manjkala trboveljski zdravstveni ustanovi.
Gradnja prve parkirne hiše pri bolnici bi se lahko pričela še v tem letu
