V tem tednu so se gradbena dela za kolesarako stezo pričela ob državni cesti pri Lafargu, zato na tem območju velja polovična zapora ceste, ki se bo v naslednjih tednih postopoma premikala proti železniški postaji oziroma mostu za Savo. Promet na tem območju bo ves čas usmerjan s semaforji.
S strani direkcije za ceste so obvestili, da bo polovična zapora v Kisovcu predvidoma vzpostavljena od 15. marca 2023, od jutri dalje pa se začenja asfaltiranje na Izlakah.
Takoj po sprostitvi prometa čez novo krožno križišče OIC Kisovec bodo postavili polovično zaporo, ki bo trajala ves čas gradnje. Torej do konca novembra 2023.
V času gradbenih del bo promet za vsa vozila potekal izmenično enosmerno s semaforskim urejanjem prometa – razen ob jutranjih popoldanskih konicah, ko bodo promet urejali ročno.
Med 8. in 15. marcem bo podjetje Trgograd Litija na dveh odsekih asfaltiralo regionalno cesti. Gre za odsek od Spina proti družbi Eti in odsek Medijskih toplic proti baru Maln.
Dela bodo potekala podnevi, v času izvajanja del pa bo promet potekal izmenično enosmerno – z ročnim usmerjanjem prometa.
V primeru slabega vremena, bodo termine asfaltiranja prilagodili.
Eva Jurečič, dijakinja 1. letnika športnega oddelka GESŠ Trbovlje in članica Plesne šole Kattan Zagorje ob Savi, se je v nedeljo, 5. 3. 2023, udeležila 3. pokalnega turnirja v modernih tekmovalnih plesih v Dobrovi. Osvojila je 1. mesto v kategoriji disco dance (solo – ženske, starejši mladinci) in 2. mesto v kategoriji disco dance (duo – starejši mladinci). Iz letošnjih pokalnih turnirjev ima trenutno dve prvi in eno drugo mesto v kategoriji solo.
GobecNews
Foto: N. Brglez Jurečič
Ker s(m)o ljudje še vedno brezbrižni in naravo uničujemo z odpadki, so vsakoletne čistilne akcije dobrodošle in potrebne. Tako bo letos tudi v Zagorju, kjer točnih datumov še nimajo, bodo pa domači kraj čistili v mesecu marcu.
Pomladanske čistilne akcije se bodo organizirale po krajevnih skupnostih, na pomoč bodo priskočila tudi društva. “Občane, ki se bodo urejanja in čiščenja brežin ob cestah in vodotokih, sprehajalnih poti, gozdnih in travnatih površin in druge okolice lotili v okviru organiziranih skupin ali pa posamično, pozivamo, naj upoštevajo vse zaščitne ukrepe.” Sicer pa bo Občina Zagorje ob Savi udeležencem zagotovila malico, zaščitne rokavice in vrečke za odpadke.
Rokavice in vrečke bodo dostopne na sedežih krajevnih skupnosti, društva pa lahko rokavice in vrečke, po predhodni najavi, prevzamejo v avli Občine Zagorje ob Savi.
Kdaj se bo čistilo kje, bo znano v kratkem. V času čistilnih akcij bo v posameznih krajevnih skupnostih organiziran tudi dodaten odvoz odpadkov zbranih v vrečkah ob cesti in na ekoloških otokih.
Petnajst dijakov GESŠ Trbovlje je v nedeljo zvečer srečno prispelo v Scheinfeld, kjer so jih sprejeli njihovi gostitelji. Prvi dan je za nami, ravnatelj gimnazije je dijakom predstavil novo stavbo šole, seznanili so se z nemškim šolskim sistemom in nato je sledil sprejem pri županu. Sledilo je raziskovanje mestnega jedra in merjenje moči v športnih aktivnostih. Dijaki pridno nadgrajujejo svoje znanje nemščine in se veselijo jutrišnjega dneva.
Alenka Arh Šmuc, prof.
V zadnjih letih se vse odvija s svetlobno hitrostjo, pripoveduje Marjeta Hribar, ki je s kolekcijo Kuolmi navdušila tako umetniški, modni in ne dolgo nazaj še športni svet. Njeno delo so zdaj opazili tudi v najvišjih umetniških krogih in jo letos pozvali na prevzem nagrade Leonardo da Vinci.
Marjeta je po obvestilu, ki ga je prejela iz Milana, kar pokala od sreče, veselja in ponosa. Da so jo na seznam uvrstili svetovni umetniški kritiki, je nekaj, kar skoraj ne more verjeti. Zaveda se, da vztrajnost in pridno delo čakajo rezultati, a kaj takšnega, kar se dogaja danes, se ji še pred 10 leti, ko je na porodniškem dopustu odložila orodje (takrat je ustvarjala nakit iz žice) in se postavila pred ogledalo, da bi razmislila, kaj bo njen pečat svetu, ni niti sanjalo. Niti upala ni, da se bo le čez kakšno leto, dve kasneje vse zavrtelo.
Poseben čar, ki ga ima zasavska najbolj slavna rudnina – kuolm, je med prvimi opazil Tone Fornezzi TOF, ki je, kot Marjeta pravi, njen angelček. Ta je Zasavko povezal z lastnico licence Miss Slovenije Jelko Verk, iz njunega srečanja pa se je zgodila krona Miss Slovenije izpod rok Marjete Hribar, nato je premog dodala še najlepšim kosom Alpininih bulerjev.
In vse od takrat med enim in drugim projektom komaj vdihne. Hribarjeva je tista, ki je Pozničevem Rudarju Prometeju dodala srce iz kuolmov, pod njeno taktirko so nastale medalje za Rokometno zvezo Slovenije, pripravila je nagrade za Oskarje, Grammyje, nakit iz premoga pa je predala tudi Miss New Yorka in nikakor ne gre pozabiti, da je Zasavka naredila tudi nagrado za Zlati kuolm, ki ga organizira portal ZON.si.
Stike z Američani redno ohranja in že se dogovarja za projekte za naprej. Lahko bi odšla čez lužo, pravi. “Ampak dom je tukaj, vse ostalo je igrišče.” svoje občutke o Zasavju, družinskem domu in odhodu v tujino lepo strne umetniška pripovedovalka zgodb.
Pojasni Marjeta, ki vsak kos pripravi z veliko premišljanja, ga umesti v prostor in čas ter mu doda zgodbo.
Prvi kos nakita, ki ga je naredila iz premoga so bili uhančki. Pa potem zapestnica. “Ko sem nase dala prvi kos nakita iz premoga, sem začutila energijo. Premog ima neverjetno moč, ima zgodbo, ki jo pripoveduje že milijone let. Čeprav videti robusten, je lahek in topel.”
Več 10.000 kosov je že nastalo v mali izlaški delavnici, ki si jo je Marjeta uredila kar na domu. Vemo, da izkopavanja ni več v Zasavju, kaj pa, če premoga zmanjka?
Večino premoga v zadnjem času Hribarjeva dobi od Zasavcev. “Veliko se prenavlja in preureja in nihče noče premoga vreči stran. Takrat me pokličejo, pridem in ga odpeljem.” Sicer pa nedaleč stran od doma simpatična Zagorjanka zelo dobro pozna, kje so manjše žile premoga skoraj na površju in se kot prava knapovska deklica odpravi na teren in nabere premog za nadaljnje ustvarjanje.
Skoraj ves premog je zasavski, obeta se ji tudi serija zadnjega premoga, ki je bil izkopan iz zagorskega rudnika. “Ta bo dobil prav posebno obliko in bo namenjen samo izbrancem,” zagotavlja ustvarjalka.
Marjeta Hribar in srce iz premoga za Prometeja.
Sicer pa za izdelavo nakita, okrasnih kosov ali drugih izdelkov Marjeta potrebuje kuolm v različnih stanjih. Včasih je bolj suh, drugič bolj svež. Čisto odvisno, kaj bo iz njega nastalo v kuolmovi ustvarjalnici. Kuolmi delujejo na dveh nivojih. Eno so unikatni kosi posebej pripravljeni za znanega naročnika, drugo so kosi namenjeni turizmu, prodaji v trgovinah in butikih. Vsak kos pa je unikaten, poudarja Marjeta, saj je sestava vsakega premoga malce drugačna in izhaja iz nekega drugega obdobja v času življenja na Zemlji. In kaj bo čez 10 let s Kuolmi? “Nimam pojma,” s prešernim nasmeškom odgovori naša sogovornica, ki se bo prepustila, da jo pelje življenje. Tako je bilo tudi do sedaj, pa se je kar dobro odpeljalo, še navrže.
Državno tekmovanje Temsig, v katerem tekmujejo najboljši mladi glasbeniki na različnih instrumentih in se seli iz regije v regijo, tokrat poteka v Zasavju. Določeni nastopi bodo tudi na ljubljanski univerzi in Akademiji za glasbo, saj imajo tam na voljo vsa tolkala, ki jih tekmovalci potrebujejo za svoj tekmovalni nastop. Pri tolkalih gre namreč za res velik nabor inštrumentov, ki jih manjše šole nimajo.
Letos tekmovanje poteka na GŠ Zagorje, GŠ Trbovlje in GŠ Litija-Šmartno. Šola organizatorka mora poskrbeti za vso organizacijo tekmovanja, in sicer: pripraviti urnik tekmovanja, se dogovoriti z žiranti (ki jih določi TEMSIG) za pravila žiriranja, kriterije ocenjevanja ter vse ostalo glede prihodov/odhodov/ bivanja žirantov, itd.
Metka Podpečan
»Polega tega poskrbimo za promocijo tekmovanja, organiziramo tonske vaje pred tekmovanjem za vse tekmovalce, poskrbimo za optimalne pogoje tekmovanja v šoli ter zagotovimo zadostno število osebja, ki sodeluje pri vsakokratni izvedbi tekmovanja. Načeloma vsakega tekmovalnega dne za nemoten potek tekmovanja “v ozadju” dela med 11 in 13 oseb,« pove ravnateljica Podpečanova. »Vsekakor je organizacija državnega tekmovanja velik organizacijski in izvedbeni zalogaj za vsako šolo organizatorko. Nam je v čast, da smo lahko eni izmed njih tudi mi. Sploh sedaj, ko imamo novo, moderno opremljeno šolo, ki nam nudi vse potrebno za kakovostno izvedbo tekmovanja. Tukaj je poleg odličnih prostorskih pogojev treba omeniti tudi izjemno zvočno izolacijo prostorov in odlično akustiko. V tem pogledu naša šola zagotovo zagotavlja tekmovalcem vrhunske pogoje za tekmovanje.«
TEMSIG-a se udeležujejo najuspešnejši učenci zasavskih GŠ v vseh disciplinah. Praviloma se lahko učenec, ki dosega višje standarde znanja v času šolanja na nižji glasbeni šoli TEMSIG-a udeleži trikrat v I. kategoriji (glede na starost v a., b. in c. kat.), nekateri pa tudi še v II. a kategoriji.
Pogoj na uvrstitev na TEMSIG je dovolj visok nivo znanja za posamezno kategorijo in kvalitetno izveden program, ki ga za vsako disciplino določijo ugledni profesorji posameznih instrumentov oz. petja. Propozicije so zelo selektivne in kdor nima dovolj znanja, jih ne more usvojiti. V vsaki kategoriji je poleg nabora skladb, ki jih določijo sestavljavci propozicij potrebno zaigrati tudi obvezno skladbo, ki pa je za tekmovalce v isti disciplini in v isti kategoriji enaka.
Glede na to, da je tekmovanje še v teku, objavljamo trenutne rezultate mladih zasavskih glasbenikov. Vsi ostali bodo imeli tekmovalne nastope še vse do 15. 3. 2023. V Zasavju v GŠ Zagorje ob Savi vse kategorije (I., II. in III.) pozavne (10., 11. in 12. marec). V GŠ Trbovlje pa evfonij – II. in III. kategorijo (10. in 11. marec) in tubo – vse kategorije (13. in 14. marec).
GŠ ZAGORJE OB SAVI
SREBRNA PLAKETA
Klara BENKO, tolkala, I. a kategorija; mentor: Dejan Tabor, uč., korepetitorka: Urška Vidic, prof.
GŠ LITIJA-ŠMARTNO
ZLATA PLAKETA
KLAVIRSKI DUO, I. a kategorija; Evelina ŠTAUT in Eva BIZJAK; mentorica: mag. Olena Novosel, prof.
SREBRNA PLAKETA
Izak PETRAČ, trobenta, I. a kategorija, mentor: Blaž Avbar, prof., korepetitor: Tomaž Petrač, prof.
GŠ HRASTNIK
ZLATA PLAKETA in 2. nagrada
KLAVIRSKI DUO, I. a kategorija; DUO PIKEMA: Pika Jazbec in Ema Peklar,
mentorica: Tjaša Šketako Razpotnik, prof.
SREBRNA PLAKETA
Lovro KLEPEJ, trobenta, I. a kategorija; mentor: Dejan Podbregar, prof. ; korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik, prof. in Taja UDOVČ, trobenta, I. b kategorija: mentor: Dejan Podbregar, prof.; korepetitorka: Tjaša Šketako Razpotnik, prof.
GŠ LAŠKO-RADEČE
BRONASTA PLAKETA
Valentina VERBOVŠEK, trobenta, I. a kategorija; mentor: Marko Razboršek, prof.; korepetitor: Dejan Jakšič, prof.
SREBRNA PLAKETA
Mija RAZBORŠEK, trobenta, I. b kategorija; mentor: Marko Razboršek, prof.; korepetitor: Dejan Jakšič, prof.
SREBRNA PLAKETA
Maruša OCVIRK, tolkala, I. b kategorija; mentor: Benjamin Kos, prof.; korepetitorka: Mojca Lukmar, prof.
ZLATA PLAKETA
Kitarski duo Lara Trebušak in Enej Zidar ZLATA PLAKETA, mentorica Nataša Zavšek
