26. 07. 2022

Marca letos so v Rudarsko muzejskem društvu Srečno v Zagorju izvolili novega predsednika. To je Franc Brinovec, rudarski inženir in od začetka aktivni član društva, osnovanega pred devetimi leti.

Francu je bilo rudarstvo v zibelko zapisano, saj so mu tudi predniki in brat bili rudarji. Njegov oče je prišel v Zagorje leta 1952 z Dol pri Litiji. Zaposlil se je v rudniku in najprej živel v samskem domu. Kmalu pa si je ustvaril družino z brhko Zagorjanko iz družine Mars, kjer oče bil tudi rudar. Mama je bila zaposlena v Energoinvest varnost in tam bila vse do upokojitve. Oče je bil v rudniku do leta 1973, ko pa so na žalost nastopili problemi z očmi, se je moral prekvalificirati. Bil je elektrikar v Elektro obnovi, delovno dobo pa je zaključil v zagorskem IGM-u.

Franci je bil dober učenec in se spominja razredničarke, ki je pričakovala, da bo šel študirat. Pa ni bilo tako. To so bili časi, ko se je moralo čim prej do kruha. Starejši brat je že bil rudar, pa je Franci najprej osnovna znanja dobil v rudarsko tehnični šoli v Zagorju. Kasneje, leta 1999  se je izobrazil za tehničnega vodjo, še malo kasneje v Velenju pa za rudarskega inženirja. Zagorski rudnik je že bil v zapiranju pa je bil dodeljen v Trbovlje, kjer je bil pravzaprav uradno, saj so ga v Zagorju še vedno potrebovali. Ko pa je zagorski rudnik dokončno zaprl svoja vrata, je bil dodeljen v oddelek prodaje storitev trboveljskega rudnika.

»Delali smo povsod po Sloveniji: rudnik v zapiranju Žirovski Vrh, Idrija –  Antonijev rov (tu smo zgradili nov izvozni jašek in dvigalo), pa Kanižarica, Senovo, Huda Jama, Geološki zavod ...,« našteva Franci. » Pestro, ni kaj … Zaradi zapiranja rudnika sem po letu 2011 pa do upokojitve bil zaposlen v različnih podjetjih, ki pa niso povezana z rudarstvom. Pa mi je po upokojitvi, kar nekaj manjkalo. Veliko sem razmišljal o časih, ko smo še služili kruh v rudniku, o kumaratih, solidarnosti … Ko smo bivši rudarji začeli razmišljati o ohranjanju rudarske dediščine, sem bil takoj za!«

Z veseljem je večino prostega časa posvetil društvu RMED, kjer sodeluje na vseh projektih in aktivnostih, ki jih društvo izvaja. Rad pohvali tudi sodelavke in sodelavce, saj je prepričan, da brez truda vseh ni uspeha. Društvo ima trenutno okrog 220 članov, med njimi tudi številni mladi.

Letos je uspešno končan skupni projekt poti Srečno, na katero je zelo ponosen. Za projekt, ki na lep način povezuje štiri knapovske občine, je pobudo dal Drago Podreberšek, predsednik Rudarskega društva svete Barbare Sedraž.

Uradna otvoritev celokupne poti bo predvidoma v oktobru.

»V sredo 22.6. 2022, sva z Dragom Podreberškom prva uradno prehodila celotno pot SREČNO od Laškega do Zagorja. Startala sva ob 6.50 v Laškem, zaključila pa ob 18.15 pri portalih podstranskih rovov v Zagorju. Pot, dolga 29,7 km, je zanimiva, zelo lepa, dobro označena in tudi kar naporna. Na poti sva srečala prijatelje iz Hrastnika, Jasmino z ekipo, ki so še urejali zadnje označbe na poti pred otvoritvijo. Zahvaljujem se občini Hrastnik z županom na čelu, ki so naju toplo sprejeli in tudi pogostili,” nam je povedal predsednik društva Franci Brinovec.

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE in Občina Zagorje ob Savi sta dan slovenskih rudarjev 3. julij izbrala za odprtje zagorskega dela rudarske tematske poti SREČNO v dolžini 4,9 km. Tematska pot SREČNO v celoti meri nekaj manj kot 30 km in povezuje štiri knapovske občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Uradna otvoritev celokupne poti bo predvidoma v oktobru.

Francu je rudarstvo v krvi, čeprav zdaj lahko le še obuja spomine na knapovšno. Zaveda se, da je treba še veliko narediti, da se ti spomini kvalitetno zakoreninijo predvsem med mladimi. Zato je tam, med kumarati in to mu veliko pomeni.

SORODNI ČLANKI:

Zasavje na turističnem sejmu s klobasami, zdravilnimi napitki in virtualno resničnostjo