Posebno priznanje županje občine Trbovlje ob občinskem prazniku je zasluženo dobil Ivan Janez Bizjak za njegov prispevek v Občini Trbovlje na področju alpskega smučanja.
Se še spomnite svojih prvih smuči?
“Seveda, moj oče je bil kovač in prav on mi je skoval prvo okovje za smuči, ko sem bil star tam nekje pet let. Sosed mizar mi je namreč naredil prve smuči, ki jih je oče opremil. To pa je bilo nekaj! Naslednje pa so bile že tovarniško narejene in mi jih je mama kupila v Celju. Kasneje sem jih že kupoval ali pa dal narediti v Bevškem.” V Smučarskem društvu Trbovlje je kot mladinski tekmovalec začel sodelovati leta 1957 in tekmoval do 1965, ko je pridobil naziv vaditelja smučanja, leta 1970 pa je postal trener alpskega smučanja. Pridružil se je ekipi lokalnih smučarskih strokovnjakov, ki so v okviru SD Trbovlje s skupino mladih zasavskih smučarjev uspeli priti do FIS programa tekmovanj.
Najprej na Vrheh, nato na Medvednici
Po končani osnovni šoli si je želel v glasbeno šolo, všeč mu je bila, kot pravi “pleh muska”, vendar mu je oče priporočil kovinarsko šolo. Starše je bilo treba ubogati in po končani šoli se je zaposlil v Strojni tovarni Trbovlje. Kadar je le našel prosti čas pozimi, pa je hitel na bele strmine. Najprej so to bile Vrhe, kjer so kar trikrat gradili žičnico. Tam se je vedno kaj kvarilo, popravljali pa so seveda kar sami. Tu mu je znanje iz kovinarske šole prišlo še kako prav. No, potem so prišli drugačni časi, žičnica je morala izpolnjevati predpisane pogoje in pridobiti ustrezna dovoljenja. Pa so se odločili, da naredijo takšno po predpisih “orng žičnico, smo ji rekli” se spominja Janez. Teren so izbrali na Medvednici, ta je bil veliko bolj primeren od prejšnjega. Bolj širok, položen in primeren za rekreacijo. Temelji žičnice so bili položeni leta 1976, 1977 pa je bila že postavljena. Janez je bil zadolžen za soglasja lastnikov in je bil član gradbenega odbora. In so le uspeli po predpisih, z vsemi potrebnimi dovoljenji in ogromnim številom prostovoljnih ur. Žičnica je postala priljubljeno mesto za ljubitelje smučanja v Zasavju in na Savinjskem.
Še vedno aktiven na področju smučanja
Leta 1989 je naš sogovornik postal tehnični vodja žičnice na Medvednici. In tudi danes je še aktiven, opravlja funkcijo vodje obratovanja žičnice Vrhe Medvednica, delo nadzornika na smučišču, poleg poleg tega pa še funkcijo predsednika nadzornega odbora Smučarskega društva Trbovlje. Letno opravi mnogo prostovoljnih ur, ki jih ne šteje, in z veseljem nadaljuje delo z mladimi. Vmes je večkrat potrjeval licenco za trasiranje smučarskih tekmovalnih prog ter pridobil licenco ISIA. Tudi izpit za nadzornika smučišč je opravil leta 2003, leta 2007 pa še izpit za vodjo obratovanja krožnih žičnic.
Jani (op.a. kot ga kličejo prijatelji) je za svoje prostovoljno delo dobil številna priznanja, je pa še posebno ponosen na zadnje, ki ga je dobil ob občinskem prazniku.
Kljub pokoju ste še vedno aktivni, nič manj poleti kot pozimi?
“Pred leti sem sem poleti pomagal na žičnici na Veliki planini, ko pa je tam prišlo do sprememb, mi je znanec, ki ima v dolini kmetijo, ponudil, da čez poletje pasem njegove krave na Veliki planini. Paša traja od 15. junija do 15. septembra, kar meni popolnoma ustreza. Lepo mi je tam, brez dela nisem, ni mi dolgčas. V pastirski vasi imam hiško in vse potrebno. Zjutraj pomolzem krave, nekaj mleka porabim sam ali dam turistom. Če pa kaj ostane, dam sosedu, ki ima mleka veliko več in dela sir. Tako mi mine poletje in potem je spet na vrsti Medvednica in priprave na sezono. Žal zime niso več takšne, kot so bile, saj je snega veliko manj kot nekoč.”
Torej tudi ves prosti čas preživljate na Medvednici in Veliki planini.
“Tako je, to me izpolnjuje. Tudi te dni grem večkrat na Medvednico, kaj počistim, pokosim … Zdravje me pri mojih letih še dobro služi, moram pa med mlajšimi najti naslednika, ko pride čas za spremembe…”
Kaj pa družina?
“Že enajst let sem vdovec. Ena od hčera živi v hiši z menoj le v zgornjem nadstropju. Lepo skrbi zame. Ona in vnuk rada smučata. Druga hči je v Ljubljani, tudi njena družina smuča a bolj rekreativno.”
Jani zna zanimivo pripovedovati. Si želite z njim poklepetati? Kar poiščite ga – poleti na Veliki planini, pozimi na Medvednici.
Društveniki so: