23. 03. 2022

Dnevna mejna koncentracija škodljivih delcev PM 10 v zraku je bila lani v Zagorju ob Savi presežena 14-krat, v Trbovljah 10-krat in v Hrastniku osemkrat – in čeprav je zaprtje nekaterih ekološko najbolj spornih industrijskih onesnaževalcev pripomoglo k bolj kvalitetnemu zraku, pa ta hip največji vir emisij v Zasavju predstavljajo individualna kurišča in izpušni plini gostega prometa skozi zasavko. 

Po tem, ko sta Lafarge cement in Termoelektrarna Trbovlje, nekdaj največja onesnaževalca, skoraj prenehala delovati, “največji vir izpustov predstavljajo individualna kurišča, ki pozimi, ko se pojavijo tudi temperaturne inverzije, dodatno poslabšajo kakovost zraka,” pravijo na Občini Trbovlje.

Izziv individualnih kurišč se sicer na ravni celotne regije uspešno rešuje z različnimi spodbudami s strani države, predvsem subvencijo za zamenjavo starih kurilnih naprav, a iz Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja je hrastniška občina že pred dobrima dvema letoma izpadla, s čimer pa se na Občini Hrastnik niso strinjali in so pristojno ministrstvo zato pozvali k vrnitvi pravic na podlagi omenjenega odloka. Prav za namen dokazovanje onesnaženosti je Občina Hrastnik na lastno pobudo poskrbela za dve dodatni merilni napravi, aktualni pa so tudi dogovori z Ministrstvom za okolje in prostor glede možnih lokacijah za prestavitev obstoječe državne merilne postaje in za pridobitev dveh dodatnih merilnih mest.

Prometno onesnaževanje

“Na območju občine Hrastnik podobno kot v večini občin v Sloveniji glavnino onesnaževanja zraka predstavljata promet in individualna kurišča. Menimo, da prometno onesnaževanje zahteva sistemsko rešitev, ki pa je odvisna predvsem od državnih institucij – npr. preusmeritev prometa na cesto Hrastnik – Zidani Most, ko bo le-ta zgrajena,” so povedali na Občini Hrastnik.

Učinki podeljenih subvencij, ob pomoči katerih občani najbolj pogosto zamenjajo kurilne naprave na trda goriva s toplotnim črpalkami, se vidno odražajo v zmanjšanem številu preseganj na letni ravni, da gre za med ljudmi dobrodošlo spodbudo pa kažejo same številke, in sicer, da so na območju trboveljske občine od leta 2019 pa do konca preteklega leta podelili 65 subvencij v znesku skoraj 73 tisoč evrov, Občina Zagorje pa je med letoma 2017 in 2020 razdelila 112 gospodinjstvom skupno 140 tisoč evrov nepovratnih sredstev.

Preseganj vse manj na ravni regije

Kako se kakovost zraka izboljšuje, dokazuje podatek, da je bilo še pred štirimi leti število dni s preseženo mejno vrednostjo tudi do dvakrat višje, dolgoročno gledano pa se že dve desetletji znižuje.

Do boljšega zraka tudi s sončnimi elektrarnami

Velik korak k manjši onesnaženosti v vseh zasavskih občinah so energetske sanacije nekaterih, predvsem starejših javnih objektov. “Še posebej smo ponosni na investicije v celovite prenove objektov, pri katerih smo spremenili namembnost objektov in degradirane industrijske lokacije revitalizirali. Zapuščeno stavbo bivše tovarne Lisca smo spremenili v varčen in moderen vrtec s skupno površino 2800 m², ki se delno ogreva s toplotno črpalko. Bivšo upravno stavbo propadlega podjetja Svea smo spremenili v moderno glasbeno šolo s skoraj 1700 m², ki se v celoti ogreva iz obnovljivega vira energije,” nekaj od takih ravnanj opišejo na Občini Zagorje ob Savi.

Sončna elektrarna

Nezanemarljiv pa je tudi izkoristek sonca, ki ga prepoznavajo kot izboljšanje stanja na tem področju. Tako v zagorski občini načrtujejo odstop dela javnih streh za gradnjo sončnih elektrarn, predvsem za potrebe individualne ali skupinske samooskrbe, podobno pa prizadevanja tečejo tudi v občini Hrastnik, kjer stremijo k vzpostavitvi prve skupnostne sončne elektrarne, ki jo bodo letos postavili na strehi osnovne šole in bo zagotavljala električno energijo za okoli 700 hrastniških gospodinjstev. Vse bolj v porastu je tudi uporaba električnih koles.

SORODNI ČLANKI:

Bomo šele sedaj ugotovili resnico, kakšen zrak je v Hrastniku?