Letos bo 30 let kar obstaja Skupnost občin Slovenije in tokrat bo prvič v zgodovini vodenje največjega združenja občin prevzela županja – Jasna Gabrič.
Gabričeva je doslej v Skupnosti občin Slovenije zasedala položaj podpredsednice. Na seji v prihodnjem tednu pa bo prevzela vajeti predsednice. Skupnost, v katero so vključene vse zasavske občine in tudi Radeče, bo v prihodnjem tednu razpravljala tudi o problematiki izvajanja inšpekcijskih nadzorov v skladu z veljavno zakonodajo, izmenjali pa naj bi si tudi mnenja in pričakovanja glede lokalne samouprave v tekočem letu. Predstavniki občin se bodo srečali v Trbovljah.
Leta 2019 so predstavniki skupnosti izvolili tri podpredsednike, ki so se dogovorili za rotacijo na položaju predsednika. Tako je trboveljska županja kot tretja na vrsti tokrat. Jasna Gabrič je bila izvoljena kot predstavnica občine s sedežem upravnih enot.
“Nič manj ni pomembna ena majhna obmejna občina, kot tiste večje v centru države”
Leto, ki prihaja je pomembno iz več vidikov. Poleg treh volitev, ki se obetajo v letošnjem letu, je sedaj tudi čas za dokončanje del iz zadnje evropske perspektive in programiranje nove. “Moj cilj je, da skupnost vodim na način, da bomo uspeli zagovarjati naše skupne interese in se združevati. Da to znamo tudi v najtežjih časih, smo že dokazali v času epidemije.” Ob tem je Gabričeva izpostavila, da od nove vlade pričakuje da bo občine vzela kot enakovrednega partnerja, saj lokalne skupnosti konec koncev sestavljajo državo.
Prva dama Trbovelj je za naš portal povedala, da se bo zavzemala za zadostno financiranje lokalnih skupnosti, da se dodatni stroški občin, ki jih država prelaga nanje, uskladijo z župani in da se izvede uravnotežen razvoj po celi Sloveniji. “Nič manj ni pomembna ena majhna obmejna občina, kot tiste večje v centru države”, je še dodala naša sogovornica, ki se ji zdi pomembno, da se na državo gleda kot celoto in ne centralizirano.
Kot prostovoljka namreč vsak delovnik obiskuje institucijo za osebe s posebnimi potrebami, kjer bivajo otroci in odrasle osebe, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo živeti s svojimi družinami. Z njimi preživlja prosti čas, skupaj ustvarjajo, se igrajo, kuhajo, pogovarjajo …
Večinski del komunikacije seveda poteka v angleščini in prav zato Barbara meni, da je največ pridobila na samozavesti sporazumevanja v angleščini. “Litovščina mi je bila je povsem neznan jezik, ki je res arhaičen in ni podoben nobenemu drugemu evropskemu jeziku, zato je težek za učenje.”
