Barbara iz Trbovelj: “V Litvi so nori na semena kumine, niti navadnega kruha ni.”

Ravnokar minevajo trije meseci, odkar Barbara Kadunc iz Trbovelj biva v Kaunasu, v Litvi, kjer ostaja še do konca julija tega leta. V državi, kjer je kumina nepogrešljiva sestavina pekovskih izdelkov, je v okviru prostovoljskega projekta Evropske solidarnostne enote, v sodelovanju z Zavodom za mladino in šport Trbovlje. Dneve ji kroji druženje z osebami s posebnimi potrebami.

Kot prostovoljka namreč vsak delovnik obiskuje institucijo za osebe s posebnimi potrebami, kjer bivajo otroci in odrasle osebe, ki zaradi različnih okoliščin ne morejo živeti s svojimi družinami. Z njimi preživlja prosti čas, skupaj ustvarjajo, se igrajo, kuhajo, pogovarjajo …

“Svoj prosti čas pogosto namenim druženju z drugimi prostovoljci iz različnih držav sveta in raziskovanju Litve, v prihodnjih mesecih upam, da mi uspe iti pogledat še čez mejo,” še pravi Barbara, ki je študirala specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, zato si od tega prostovoljstva obeta veliko izkušenj in znanja za opravljanje svojega poklica v prihodnosti.

Poganske običaje prepletajo s krščanskimi

27-letna Trboveljčanka ocenjuje, da so Litvanci v splošnem precej zaprti in na prvi pogled lahko delujejo hladno, kar bi v Sloveniji hitro razumeli, kot da so nekoliko nesramni ali nevljudni, “vendar se kasneje izkaže, da je to le njihov način komuniciranja, ki ga tujci napačno interpretiramo. Zanimivo mi je, kako Litvanci v svoji kulturi ohranjajo poganske običaje in jih včasih povezujejo s krščanskimi. Na primer, božični večer praznujejo v družinskem krogu in takrat je na meniju kar 12 brezmesnih obrokov, večer pa si zapolnijo s številnimi uroki oz. vražami, ki napovedujejo, kakšno bo prihajajoče leto.”

Večinski del komunikacije seveda poteka v angleščini in prav zato Barbara meni, da je največ pridobila na samozavesti sporazumevanja v angleščini. “Litovščina mi je bila je povsem neznan jezik, ki je res arhaičen in ni podoben nobenemu drugemu evropskemu jeziku, zato je težek za učenje.”

V tem času pa se je Trboveljčanka na obisku v Litvi vseeno naučila osnovnih pozdravov in vljudnostnih izrazov ter posameznih besed, ki jih največ uporabljajo zaposleni in stanovalci ustanove, v kateri dela. “Ko ljudje ugotovijo, da ne govoriš litvansko, te predvsem starejše generacije hitro ogovorijo kar po rusko,” še pripomni.

V tujini sama peče kruh

“Kot tipična Slovenca, sva s fantom prvi dan v trgovini želela kupiti kruh, ampak v mislih sva imela “navaden” kruh, ki ga jemo pri nas, vendar sva hitro spoznala, da je takšnega tukaj praktično nemogoče kupiti.” Litvanci namreč obožujejo semena kumine in ta so dodana skorajda v vsako vrsto kruha. “Zato kruh sedaj raje pečeva kar doma,” v smehu zaključi Barbara Kadunc.

SORODNI ČLANKI:

Phoebe na izmenjavi v Litiji navdušena nad našo naravo