V bolnišnici v Trbovljah je glede na razpoložljive kapacitete veliko število hospitaliziranih bolnikov s covid-19. Dijaki Srednje šole Zagorje, ki bodo postali tehniki zdravstvene nege, so se zato odzvali pozivu ministra za zdravje, naj tudi šolajoč se kader v zdravstveni smeri priskoči na pomoč bolnišnicam.
Enomesečni praktični pouk bi sicer morali opravljati spomladi, a so se dijaki rade volje odločili in na pomoč priskočili že sedaj, ko je stiska, predvsem zaradi pomanjkanja kadra največja.
Dijaki so pomagali v SB Trbovlje
Večina dijakov je trenutno na delu in praktičnem usposabljanju v Splošni bolnišnici Trbovlje, nekateri pa so se odločili za delo v zdravstvenih domovih in domovih za ostarele v Zasavju, je pojasnila Anita Mazij, diplomirana medicinska sestra, učiteljica in organizatorka praktičnega pouka, ki odkrito pove: “Na šoli smo na dijake zelo ponosni, ker so z veliko mero empatije sprejeli ponujeno priložnost in verjamem, da bodo pridobili veliko praktičnih znanj in dragocene izkušnje, sploh v trenutni situaciji, ki predstavlja za zdravstvo precej večji zalogaj.
Čeprav je bil med dijaki tudi interes za delo na covidnem oddelku, so jih razporedili po ostalih oddelkih bolnišnice.
Domnova izkušnja: Napotkov za travmatične dogodke ne da noben učbenik
Pomoč je nudila tudi Maruša Klančišar
Svojo enomesečno praktično usposabljanje pri delodajalcu (PUD) je med drugimi Domen Drobež opravljal na Urgentnem centru v Trbovljah, v enoti za bolezni. “V enoti za bolezni sem se naučil veliko novih stvari, saj se na urgentni center dnevno zglasi precej pacientov z različnimi stanji oziroma obolenji. Veliko napotkov, znanja in izkušenj pa so mi pokazali tudi tamkajšnji zdravstveni delavci,” pravi in opiše še: “Kljub vsem izkušnjam pa sem se moral sam soočiti z bolj travmatičnimi dogodki, saj zanje ne dobiš napotkov in znanj v teoriji, saj se vsak odzove drugače.” Domna, dijaka 4.b, je najbolj presenetilo to, kako dejansko v praksi in ne v učbeniku zdravstvene nege izgleda neko zdravstveno stanje/obolenje, ki ima lahko veliko različnih komplikacij in kakšen je sam potek le-tega. “Je pa vsak pacient svoj individuum in nikoli ne moreš pričakovati, kaj se bo zgodilo oz. kakšna je resnost njegovega stanja.”
| Za nagrado bodo imeli dijaki v naslednjem šolskem letu možnost opravljati praktični pouk tudi v tujini v okviru projekta Erasmus+. |
Prav pri praktičnem delu je bil občuten primanjkljaj
Na Srednji šoli Zagorje so ponazorili, kako so covid-okoliščine vplivale tudi na sam učni proces. V preteklih dveh letih so zaradi pouka na daljavo ravno na področju praktičnega dela občutili največji primanjkljaj in tako vodstvo šole kot dijake zato veseli dejstvo, da imajo odslej nekoliko več možnosti znanje iz teorije videti in izkazati tudi v praksi. “Kljub iznajdljivosti in iskanju vseh mogočih možnosti, kako praktični pouk čim bolje izpeljati, je seveda delo pri pacientu nenadomestljivo,” izpostavlja Mazijeva, katera ne skriva niti zadovoljstva, da tako z bolnišnico Trbovlje kot z ostalimi zdravstvenimi ustanovami zelo dobro sodelujejo že vsa leta, s tem imajo po njeni oceni “dijaki resnično vse možnosti in priložnosti za uspešno šolanje za tako lep poklic – tehnik zdravstvene nege.”
| V spominu dijaka Srednje šole Zagorje ob Savi bo najbolj ostalo: Domen Drobež: Pri delu vseh medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, tudi na Urgentnem centru s tem, ko vidimo vesele obraze pacientov, ki odidejo domov srečni, ker smo jim pomagali, lahko samo pozabimo tudi na kakšne negativne stvari oz. pripetljaje in gremo domov z obilico dobre volje, četudi smo psihično in fizično izčrpani. |
SORODNI ČLANKI:
Zasavje: V vrsti stali tudi po 3 ure, ponekod celo zmanjkalo cepiva
Kot je pojasnil Stojan Glavač iz Finančne uprave Republike Slovenije, je bilo v iz tega naslova v letu 2021 namenjenih 510.868 donacij (lansko leto 496.363). Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 5.554 različnim upravičencem (enako lansko leto) v skupnem znesku dobrih 10 milijonov 700 tisoč evrov (lansko leto 5 milijonov in pol evrov) in dodal še: “Znesek je v letošnjem letu višji tudi zato, ker se je do lanskega leta lahko namenilo do 0,5% dohodnine za donacije, v letošnjem letu pa do 1%.”
Dela, ki jih bo izbrani kandidat opravljal, zajemajo:
Razdelitev izgradnje optičnega omrežja RUNE po projektih (vir: GVO)
Vozlišče na Čemšeniku, foto: arhiv RUNE Enia
Stanko Šalamon v Domu kulture v Radečah
V sklopu projekta RUNE načrtujejo pokriti tudi t.i. bele lise, in sicer v občinah Hrastnik in Zagorje ob Savi. “V Hrastniku bo gradilo naše hčerinsko podjetje RUNETEC d.o.o., ki se je prijavilo na razpis Ministrstva za javno upravo, GOŠO 4, in bilo izbrano, v Zagorju ob Savi pa bo gradilo naše hčerinsko podjetje RUNEXT do.o., ki se je prijavilo na razpis Ministrstva za javno upravo, GOŠO 5, in bilo izbrano,” so sporočili iz podjetja RUNE Enia in poudarili, da v obeh primerih podjetji ne bosta pokrili vseh belih lis, skladno z zahtevami razpisa.
