Tudi letos se tretji četrtek v novembru (18. november) obeležuje svetovni dan raka trebušne slinavke. Tako kot v preteklih nekaj letih, se bo tudi letos Občina Zagorje pridružila ne le slovenskemu, temveč svetovnemu gibanju. Zato bodo danes zvečer objekti v središču Zagorja svetili vijolično, s čimer se izkazuje podpora dejavnosti ozaveščanja z namenom, da bi čim več ljudi izvedelo za to vrsto raka, predvsem pa se poučilo o njegovih simptomih.
“Z obarvanostjo v vijolično bomo tudi mi po svojih močeh prispevali k zgodnejšemu odkrivanju te bolezni, ki še vedno terja previsok davek,” pravijo na Občini Zagorje ob Savi, z željo, da naredimo vsi skupaj korak v smeri boljšega stanja na področju tega raka.
Za ilustracijo nekaj številk
Za to boleznijo pri nas vsako leto na novo zboli okoli 410 ljudi, umre pa jih okoli 385. Za bolj plastičen prikaz: to je za skoraj osem avtobusov ljudi! Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča. Pet let po diagnozi živi le še okoli pet odstotkov bolnikov, v povprečju pa živijo le 4,6 mesecev!
| Vijolična barva simbolizira ozaveščanje o raku trebušne slinavke. Tega dne bodo osvetljene še številne druge stavbe v več kot 30 državah po vsem svetu. |
Znaki, na katere moramo biti pozorni
In ker že govorimo o njem ter o pomenu čim zgodnejše prepoznave, je prav, da se opozori tudi znake, ob katerih moramo biti pozorni in ki terjajo obisk zdravnika.
Kot pravijo v Združenju EuropaColon Slovenija, ki je eden od pobudnikov te akcije pri nas, so znaki raka trebušne slinavke naslednji: splošno slabo počutje, bolečina v žlički in/ali v sredini hrbta, izrazita nepojasnjena izguba telesne teže, svetlo blato, zelo temen urin. Prav informiranje o simptomih in pomenu čim zgodnejšega odkrivanja tega raka je tudi eno ključnih sporočil Združenja, ki prav v teh dneh zaključuje dveletno ozaveščevalno kampanjo Skupaj smo v tem!
»Pri raku je zgodnje odkrivanje nadvse pomembno, saj je zgodaj odkrit rak lažje zdraviti, zdravljenje je krajše in stopnja ozdravljivosti zelo visoka. Pri raku trebušne slinavke pa je zgodnje odkrivanje še toliko pomembnejše, saj imajo edino tisti bolniki, ki jim raka odkrijemo v stadijih, ko je še možna operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo ozdravitev. Zato želimo širši javnosti sporočiti, naj bo pozorna na svoje telo in se ob spremembah takoj napoti k zdravniku,« sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija.



Ja, dvojčici sta se leta 2019 v Postojni rodili zdravi, bili pa sta že štiri ure po njunem rojstvu premeščeni v Ljubljano. Videla sem ju šele po treh dneh.
Res je. Z dvojčicama smo od vsega začetka hodile v razvojno ambulanto, kjer sta bili deležni strokovnih prijemov in nasvetov, kako se bosta njuna rast in gibanje odvijala v pravilni smeri. Obiskovale smo tudi ure fizioterapije.


Da bi kaj več povedala ali Kristjan sam ali pa njegova mama Katja Šergan Božič, žal ni mogoče, saj sta oba zbolela za koronavirusno boleznijo.
Prijetno z umetniškim – origami
V namen zbiranja sredstev so članice skupine, ki jih družijo ročne spretnosti, sešile raznolike izdelke (veliko odejo 200×200, prevleke za blazine, prijemalke za vročo posodo, …) v patchwork tehniki – te bodo donatorjem podarile v zameno za donacijska sredstva; aktivno se k licitaciji izdelkov lahko vsakdo pridruži preko družabnega omrežja
V tem času bodo omogočene tudi sms donacije na 1919 s ključno besedo SRCE5 pri operaterjih Telekom Slovenije, Telemach, A1 in T-2.
Nives Venko
Eno od smetarskih vozil hrastniške komunale
Zlato kolo se je, kot rečeno, pridružilo rdeči specialki za zmage Primoža na Vuelti in rumeni specialki (v znak veselja, ko je Roglič kot prvi Slovenec nosil rumeno majici na Touru), in medtem ko sta omenjeni kolesi nameščeni na 1. in 2. podest, so v okviru vzdrževalnih del na 3. podestu na višino 100 metrov namestili še zlato kolo, ki pa ga je vrhunski kolesarski as iz Zasavja tudi lastnoročno podpisal na sprejemu, ki so mu ga pripravili v Zagorju.
Kot je povedal Branko Povše, idejni vodja vseh “kolesarskih spomenikov Rogliču” ter obenem izvajalec in organizator, svojevrstnega kolesarskega poklona domačemu izjemnemu kolesarju niti ne bi bilo, če ne bi nasproti ob izraženi zamisli prišlo vodstvo HSE EDT. “Njim gre prva zahvala za podano soglasje,” pravi Povše, tudi sam navdušen kolesar in zagrizen Rogličev navijač. Da so kolesa dobila podobo kot jo imajo danes visoko nad Savo, pa gre zasluga še celi četi posameznikov.
Na prakso so se odpravile tudi štiri dijakinje 2. letnika, Tina Šikovec, Lara Bigman, Elma Pjević ter Patricija Juvančič. Možnost prakse v tujini so sprejele z velikim veseljem, predvsem pa vse skupaj doživele kot izstop iz cone ugodja ter izziv soočanja z neznanim in prilagajanja novemu okolju, kulturi, jeziku.
Pomembna izkušnja je bilo tudi vodenje osebnih financ oz. ravnanje z žepnino. Dijaki so bili že pri strokovnih predmetih v šoli teoretično seznanjeni s tem področjem. Po vrnitvi ugotavljajo, da so z denarjem že po nekaj dneh ravnali bolj odgovorno in racionalno kot v svojem domačem okolju, saj doma za večino stroškov poskrbijo starši. Doma so se pogovorili o namenski porabi žepnine, o tveganju pri dvigovanju denarja na bankomatu (provizije, izguba bančne kartice …), naredili so si tudi finančni načrt, kako bodo porabili denar, in se ga poskušali držati. Svoje finance so vodili s pomočjo