03. 03. 2021

Z novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ se spreminjajo območja 15 volilnih okrajev v petih volilnih enotah. Zasavska poslanca Soniboj Knežak in Ivan Hršak novele nista podprla, saj sta prepričana, da bodo kandidati iz Zasavja imeli za izvolitev bistveno težje delo.

Volilni okraj Litija, ki je bil doslej del volilne enote Ljubljana – Bežigrad, bo odslej sodil pod volilno enoto Novo mesto, pri čemer se bo zmanjšal za del občine Šentrupert. Okraj Trbovlje – Hrastnik pa se bo povečal za območje občine Hrastnik, k temu okraju bodo dodali še manjši del občine Trbovlje.

Knežak je skeptičen

»Nisem povsem prepričan, da bo ta sprememba zadovoljila ustavno sodišče, saj so odstopanja po številu volivcev med posameznimi volilnimi okraji tudi do 30 odstotkov. Če je bilo 15 sprememb volilnih okrajev največji problem te države, potem res nimamo težav…,« dokaj cinično ugotavlja Soniboj Knežak iz SD, sicer Hrastničan.

Soniboj Knežak

»Ukinitev volilnega okraja Hrastnik je bila ob dejstvu, da smo bili najmanjši volilni okraj, ki se ga je v medijih vedno povezovalo tudi s 300 glasovi kolega Hršaka, pričakovana. Zame tudi pripojitev v enoten volilni okraj Trbovlje ni presenečenje,« razlaga Knežak.

Bodo pa morali bodoči kandidati za poslanska mesta iz občine Hrastnik in Trbovlje vložiti več truda v prepoznavnost v obeh občinah kot do sedaj, še poudarja Knežak, ki se je pri glasovanju v DZ vzdržal.

A izvolitev ni nemogoča

A izvolitev ni nemogoča tudi v bodoče, saj imajo podoben volilni okraj sosedje – občina Laško in Radeče že vrsto let. »Nenazadnje več sodelovanja med zasavskimi občinami tudi v luči zadnjih dogodkov zagotovo ne bo škodovalo,« razmišlja zasavski SD-jev.

Hršak je glasoval PROTI

Do spremembe je bil zelo oster poslanec DeSUS Ivan Hršak, ki je bil tudi proti predlogu, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev. »To bi praktično pomenilo, da ruralna območja, kot je tudi Zasavje, praktično ne bi imela več možnosti, da bi bili v DZ izvoljeni poslanci iz našega območja. Saj bi morali v tem primeru zbirati glasove oziroma odstotke na celotnem območju VI. volilne enote (VI. VE), ki obsega Zasavje, Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino. Tu pa bi bili v veliki prednosti kandidati z drugih območij, kjer je veliko večje število volivcev kot v Zasavju. Zato tega nikakor nismo želeli podpreti in tudi nismo, čeprav so na DeSUS izvajali kar precejšnje pritiske,« pojasnjuje Hršak.

Foto: DeSUS

A tudi sprejeta novela ni dobra, poudarja. »Ob zadnjem glasovanju v DZ je bil potrjen in izglasovan predlog ministra MJU Boštjana Koritnika, ki je prav tako “ukinil” volilni okraj Hrastnik in ga priključil k volilnemu okraju Trbovlje. Takšnemu predlogu sem ves čas nasprotoval in ob zadnjem vlaganju zakona nisem dal svojega podpisa in sem na glasovanju o zakonu v DZ glasoval PROTI.«

Zakaj pri VO Hrastnik ni šlo?

Hršak preprosto ne more verjeti, da »edino volilnega okraja Hrastnik nikakor niso mogli preoblikovati tako, da bi izpolnil kriterije, ki so bili upoštevani pri oblikovanju drugih volilnih okrajev. To torej pomeni, da bodo imeli bodoči kandidati za poslance iz Hrastnika pa tudi iz Trbovelj večje težave za izvolitev v DZ,« meni Hršak, ki je o tem govoril tudi s trboveljsko županjo Jasno Gabrič, ki se, kot nam je zaupal, tudi ni strinjala s takšno rešitvijo. Občina Trbovlje je zato naslovila na ministrstvo za javno upravo pisno nestrinjanje, a tudi to ni nič pomagalo, je opisal Hršak.

»Na koncu moram še enkrat poudariti, da sem storil čisto vse, kar sem lahko, da bi volilni okraj Hrastnik ostal samostojen (ustrezno preoblikovan – povečan), a mi ni uspelo, saj me na ministrstvu MJU niso hoteli uslišati. To še posebej poudarjam, ker sem se sam že dolgo tega nazaj odločil, da ne bom več kandidiral, a sem se vseeno maksimalno trudil, da bi imeli tudi v bodoče kandidati za poslance enake možnosti za izvolitev, ker mi nikakor ni vseeno zanje,« je še poudaril, kot večkrat do sedaj.

Zakaj sploh sprememba?

Novela zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ je bila potrebna, saj je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje. Razlike v velikosti volilnih okrajev so bile prevelike, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73.

Poslanci državnega zbora so imeli na voljo dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine. Decembra lani pa je skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine. Tako naj bi bilo po novem razmerje med najmanjšim in največjim volilnim 1 proti 2,7.

S spremembo volilnega sistema brez zasavskih poslancev?