Trboveljska županja se nam je pridružila v studiu in povedala tudi, kako je bilo v sredini najbolj “zmešanega” leta stopiti nazaj v službo.
Trboveljska županja se nam je pridružila v studiu in povedala tudi, kako je bilo v sredini najbolj “zmešanega” leta stopiti nazaj v službo.
Potem, ko so nekateri prebivalci hrvaške Petrinje že drugo noč preživeli izven svojih domov, saj se tla tam še vedno tresejo, je bil potres danes zjutraj tudi v Zagorju ob Savi.
Slovenski seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic namreč danes ob 5.50 zabeležili zmeren potresni sunek, magnitude 1,7. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 36 kilometrov vzhodno od Ljubljane v bližini Zagorja ob Savi.
Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili posamezni prebivalci Zasavja, so še sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.
V mladini iz kisovške župnijske skupine Rozalinda tudi letos gori želja, da vam polepšajo praznike.
Čeprav letos božičnih predstav v župnijah Kisovec, Izlake in izlaškem DSO v živo, kot pretekla leta, ne morejo pripraviti, so našli rešitev in vas prijazno vabijo k ogledu videa, ki je nastal kot plod sodelovanja ter druženja na daljavo.
Policisti PP Zagorje ob Savi preiskujejo prometno nesrečo, ki se je zgodila včeraj nekaj pred 16. uro na regionalni cesti od Zagorja proti Trbovljam, neposredno pred vrhom klanca “Slačnika”. V prometni nesreči je bilo udeleženo vozilo znamke Renault Twingo, ki se je po trčenju v travnati usek, prevrnilo ter obstalo na cesti.
Za razjasnitev okoliščin prometne nesreče pozivajo morebitne priče prometne nesreče, da pokličejo na telefonsko številko 03 56 83 400, interventno številko 113 oz. anonimni telefon policije 080 1200 ali se zglasijo na PP Zagorje ob Savi, Cesta Borisa Kidriča 11a, Zagorje ob Savi.
Petrinja je ime, ki ga v teh popotresnih dneh pogosto omenjamo. Tragedija, ki je doletela to hrvaško mesto je zaznamovala zadnje dni letošnjega leta, ki nam ne bo ostalo v najlepšem spominu.
Kot vemo, je bil epicenter potresa v Petrinji in okolici. Marsikdo, predvsem starejše generacije, pa se Petrinje spomni iz druge svetovne vojne.
Po podatkih iz knjige Slavka Alojza Kramarja: Slovenski izgnanci v NDH je bilo leta 1941 iz Slovenije organizirano izgnano na Hrvaško 10.876 Slovencev. Povsem natančnih podatkov o številu pregnanih Slovencev na Hrvaško v času 2. svetovne vojne v tedanjo Neodvisno državo Hrvaško še vedno ni. Vendar je po doslej objavljenih podatkih iz različnih pisnih virov mogoče izračunati približno število Slovencev, ki so bili izseljeni s transporti in tistimi, ki so se bili prisiljeni sami preseliti, in še številnih posameznikov, ki so jih na začetku okupacije Slovenije pregnali čez mejo. Tako je že leta 1941 v Petrinji bilo 272 Slovencev, med katerimi so bili tudi prebivalci Zasavja. Takšno usodo je med drugimi doživela tudi znana trboveljska družina Weiss, ki so jo Nemci izselili v Petrinjo. Stanko Weiss, ki je bil fotograf, je imel srečo, da je dobil delo pri tamkajšnjem fotografu Mifeku.
Od predsednika DIS Slovenija – Trbovlje 1941-1945 Iztoka Tolarja smo dobili podatek, da je bilo skupaj v Petrinjo izgnanih 508 Trboveljčanov.
»Pravijo, da lačni niso bili, so pa morali sami poskrbeti za delo pri kmetih, trgovcih, obrtnikih … Veliko se jih je ukvarjalo s prašičerejo,« je še povedal predsednik Tolar.
V hrvaški Petrinji so izgnanci nekaj čas bivali v osnovni šoli in nekdanji tovarni mila. Nekatere so namestili v hiše in vasi izgnanih Srbov, kjer so skrbeli za zemljo in živino. Večinoma je v eni hiši živelo več družin.
Običajno je na tej poti prva postaja bil v Rajhenburg (današnja Brestanica, kjer je zdaj tudi razstava Slovenski izgnanci 1941-1945). V zbirnih taboriščih, kot je bil Rajhenburg, so aretirane pregledale posebne komisije in takrat so dobili dokončno oceno. Tisti, ki so dobili oznako E, so bili predvideni za izgon v Srbijo ali Neodvisno državo Hrvaško.
V tem času je bilo rojeno tudi kar nekaj otrok, šoloobvezni otroci pa so v Petrinji obiskovali osnovno šolo, seveda v hrvaščini. Mnogi se tudi niso nikoli vrnili domov.
Med izgnanstvom so se spletle številne prijateljske vezi, ki trajajo še danes. Bivši izgnanci in njihove družine so po drugi svetovni vojni, pogosto tudi organizirano z vlakom prijateljstva, obiskovali Petrinjo.
Tudi Društvo izgnancev Slovenije – Trbovlje 1941 – 1945 se pridružuje akciji zbiranja pomoči Občine Trbovlje in DPM Trbovlje in bodo vse, ki želijo nuditi pomoč, usmerili na organizirana zbirna mesta.
“Sočustvujemo s prizadetimi v potresu in jim želimo, da si čim prej uredijo življenje,“ sporočajo iz trboveljskega društva.
V Trbovljah zbrali več ton, jutri peljejo direktno v Petrinje