7.6 C
Trbovlje
četrtek, 6. maja 2021
ZON.siAktualnoPetrinja, mesto kamor so izgnali 508 Trboveljčanov

Petrinja, mesto kamor so izgnali 508 Trboveljčanov

Petrinja je ime, ki ga v teh popotresnih dneh pogosto omenjamo. Tragedija, ki je doletela to hrvaško mesto je zaznamovala zadnje dni letošnjega leta, ki nam ne bo ostalo v najlepšem spominu.

Kot vemo, je bil epicenter potresa v Petrinji in okolici. Marsikdo, predvsem starejše generacije, pa se Petrinje spomni iz druge svetovne vojne.

V Petrinjo izgnanih 508 Trboveljčanov

Po podatkih iz knjige Slavka Alojza Kramarja: Slovenski izgnanci v NDH je bilo leta 1941 iz Slovenije organizirano izgnano na Hrvaško 10.876 Slovencev. Povsem natančnih podatkov o številu pregnanih Slovencev na Hrvaško v času 2. svetovne vojne v tedanjo Neodvisno državo Hrvaško še vedno ni. Vendar je po doslej objavljenih podatkih iz različnih pisnih virov mogoče izračunati približno število Slovencev, ki so bili izseljeni s transporti in tistimi, ki so se bili prisiljeni sami preseliti, in še številnih posameznikov, ki so jih na začetku okupacije Slovenije pregnali čez mejo. Tako je že leta 1941 v Petrinji bilo 272 Slovencev, med katerimi so bili tudi prebivalci Zasavja. Takšno usodo je med drugimi doživela tudi znana trboveljska družina Weiss, ki so jo Nemci izselili v Petrinjo. Stanko Weiss, ki je bil fotograf, je imel srečo, da je dobil delo pri tamkajšnjem fotografu Mifeku.

Od predsednika DIS Slovenija – Trbovlje 1941-1945 Iztoka Tolarja smo dobili podatek, da je bilo skupaj v Petrinjo izgnanih 508 Trboveljčanov.

»Pravijo, da lačni niso bili, so pa morali sami poskrbeti za delo pri kmetih, trgovcih, obrtnikih … Veliko se jih je ukvarjalo s prašičerejo,« je še povedal predsednik Tolar.

V hrvaški Petrinji so izgnanci nekaj čas bivali v osnovni šoli in nekdanji tovarni mila. Nekatere so namestili v hiše in vasi izgnanih Srbov, kjer so skrbeli za zemljo in živino. Večinoma je v eni hiši živelo več družin.

Običajno je na tej poti prva postaja bil v Rajhenburg (današnja Brestanica, kjer je zdaj tudi razstava Slovenski izgnanci 1941-1945). V zbirnih taboriščih, kot je bil Rajhenburg, so aretirane pregledale posebne komisije in takrat so dobili dokončno oceno. Tisti, ki so dobili oznako E, so bili predvideni za izgon v Srbijo ali Neodvisno državo Hrvaško.

V tem času je bilo rojeno tudi kar nekaj otrok, šoloobvezni otroci pa so v Petrinji obiskovali osnovno šolo, seveda v hrvaščini. Mnogi se tudi niso nikoli vrnili domov.

Med izgnanstvom so se spletle številne prijateljske vezi, ki trajajo še danes. Bivši izgnanci in njihove družine so po drugi svetovni vojni, pogosto tudi organizirano z vlakom prijateljstva, obiskovali Petrinjo.

Tudi Društvo izgnancev Slovenije – Trbovlje 1941 – 1945 se pridružuje akciji zbiranja pomoči Občine Trbovlje in DPM Trbovlje in bodo vse, ki želijo nuditi pomoč, usmerili na organizirana zbirna mesta.

“Sočustvujemo s prizadetimi v potresu in jim želimo, da si čim prej uredijo življenje,“ sporočajo iz trboveljskega društva.

V Trbovljah zbrali več ton, jutri peljejo direktno v Petrinje

- Oglaševanje -

Iz kategorije


Preberite tudi

Od avtošole pred 70 leti do rally tekmovanj in modelarstva

»Res smo ponosni in ja, 70 let je minilo od prvega, ustanovnega zbora Avto moto društva Izlake,« navdušeno pove predsednik društva AMD Izlake Bogo...