23. 09. 2020
Zbiranje podpisov: Razjezila ga je izjava ministra, zato je stvari vzel v svoje roke
Tri leta sem imel v hrastniškem domu mamo, pripoveduje Slobodan Filipovič, ki se je odločil, da pozove Hrastničane in Hrastničanke k zbiranju podpisov za izgradnjo novega doma starejših v Hrastniku. Jezen na izjavo ministra, je stvari vzel v svoje roke.
Slobodan Filipovič
Tako mati, kot Slobodan sta bila s storitvami v domu zadovoljna. »Vsakič, ko sem prišel na obisk, mi je rekla, naj prinesem kakšno čokolado za sestre« Cenila je, kako so do nje ustrežljive in ji pomagajo. Sodu je izbila dno izjava ministra Gantarja, pove Filipovič, da je za korona stanje v hrastniškem domu krivo osebje. Zato je sestavil peticijo, ki jo te dni podpisujejo po mestu – za izgradnjo novega doma na Leši. Prepričan namreč, da je krivda vse drugje kot pri osebju doma.
Pobudo sta pozdravila tako direktor DSO Drago Kopušar kot tudi župan Marko Funkl, ki je prepričan, da so pritiski na več načinov lahko koristni. »Hrastnik nov dom nujno potrebuje« je odločen. Občina je pripravila vse potrebno, da se uvrsti med tistih nekaj novogradenj, ki jih bo »požegnalo« ministrstvo.
Lokacija na Leši
Na občini so potrdili, da so papirji pripravljeni, uskladiti morajo še glede lastništva zemljišča. Odstraniti ali pa prestaviti bo potrebno tudi vrtičkarje, ki so v vmesnem času našli svojem mesto na Leši. Malce se vleče obljuba rudnika, da zaključijo dela na cesti do Leše, potem pa je spet kocka na državi, ki bo morala podati vlogo za gradbeno dovoljenje. »Realno bi bilo, da se gradnja prične v začetku leta 2022« je prepričan Funkl.
Trenutno je na peticiji zbranih nekaj sto podpisov, v Hrastniku pa so vzpostavili preko 60 mest, kjer se na peticijo občani lahko podpisujejo. Prvopodpisani pričakuje vsaj 1000 podpisov, ki naj bi jih v sredini oktobra odnesli pred parlament.
»Če bo potrebno, bomo izvedli protest« je odločen Filipovič, ki ga, kot pravi, podpirata tudi hrastniška poslanca Ivan Hršak in Soniboj Knežak, slednji naj bi vodil način oddaje podpisov.
V podporo Domu starejših Hrastnik so člani Kulturnega društva Veter hoteli oktobra organizirati dobrodelni koncert, da bi zbrali prepotrebna sredstva za hrastniški dom. A jih je NIJZ gladko zavrnil, jezno poroča Filipovič, ki pravi, da odnehal ne bo. »Borimo se za naše starše, za nas in za naše otroke.«
Dijakinji programa zdravstvena nega sta se lotili izdelave interdisciplinarne naloge in raziskali uživanje alkoholnih pijač med mladimi ter z eksperimentom na vodnih bolhah dokazali škodljive posledice prekomernega pitja alkoholnih pijač. S predstavitvijo naloge pred strokovno komisijo sta prepričali ocenjevalce, ki so jima podelili srebrno priznanje.
V Mariboru je 14. in 15. septembra potekalo 54. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 2020, ki sta se ga udeležili tudi Razija Bajrić in Maruša Klančišar iz Srednje šole Zagorje. To ni bilo prvo sodelovanje Srednje šole Zagorje na tem tekmovanje, je pa bilo eno izmed zelo uspešnih.
Dijakinji sta izvedli del raziskave z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 474 dijakov treh srednjih šol – poleg Srednje šole Zagorje še dijaki Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje ter Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Vsem sodelujočim se najlepše zahvaljujemo. Rezultati anketnega vprašalnika med zasavskimi dijaki so primerljivi z rezultati slovenskih raziskav – veliko mladostnikov prične z uživanjem alkoholnih pijač pred dopolnjenim 18. letom, s starostjo se veča delež mladostnikov, ki alkoholne pijače pijejo vsaj enkrat tedensko, najbolj priljubljene alkoholne pijače pa so mešanice (zmes alkoholne in nealkoholne sladke pijače) in pivo.
Ravno uživanje mešanic alkoholnih pijač se je izkazalo za problematično v eksperimentalnem delu raziskovalne naloge. Ugotovili smo, da je kombinacija gina in tonika za vodne bolhe toksična. Etanol v nizkih koncentracijah deluje kot stimulans na srčni utrip vodnih bolh, v visokih koncentracijah pa povzroča akutno toksičnost.
Razija in Maruša sta strnili svoje vtise: “Pri izdelavi raziskovalne naloge sva se naučili veliko novih stvari, predvsem o odnosu mladostnikov do uživanja alkoholnih pijač ter o vplivu uživanja alkoholnih pijač na procese v organizmu, predvsem na bitje srca. Nekateri pridobljeni rezultati so bili pričakovani, nekateri pa so naju zelo presenetili. Kljub temu, da nama je izdelava raziskovalne naloge vzela veliko časa in energije, sodelovanja na tekmovanju ne obžalujeva, saj je bil ves trud poplačan z osvojeno nagrado.”
Raziskovalna naloga je ponudila veliko odgovorov, na drugi strani pa še veliko možnosti za dodatne raziskave ter zavedanje, da je mladostnike potrebno osveščati o posledicah uživanja alkoholnih pijač.
Raziskovalna naloga je nastala pod mentorstvom mag. Barbi Klun, Stane Kovač Hace in Žive Pirnar, sodelovanje učiteljev različnih področij pa se je izkazalo za zelo uspešno.
Na Kopitniku se je v soboto, 19. septembra odvilo tradicionalno srečanje zasavskih planincev. Podelili so značke najbolj pridnim pohodnikom in razglasili zmagovalce foto natečaja.
Ne samo, da so planinci ohranjali tradicijo srečanja, dan so posvetili tudi Dnevu slovenskih planincev 2020, Dnevu Zasavske planinske poti in Dnevu slovenskega športa, skupaj z organizacijo MDO Zasavje in PD Rimske Toplice.
Planinska zveza Slovenije je v letu 2019 tvorila več kot 60.000 članov v 291 društvih. Meddruštveni odbor planinskega društva Zasavje skupno tvori 17 društev, v katerih je okoli 3000 članov. “Posebno povezanost nam pomeni Zasavska planinska pot, z 200 km, kjer smo za njeno popestritev vpeljali skupno promocijo v smislu skupnih pohodov in vzdrževanja ter foto natečaj.” pove predsednik planinskega društva Zasavje Jože Prah. Najboljše fotografije iz natečaja, vseh skupaj je bilo skoraj 200, so bile razstavljene na Kopitniku. Do 10. oktobra pa bo razstava na ogled še v Planinskem domu v Gorah.

Zasavsko planinsko pot letno prehodi skoraj 200 planincev, ki za prehojeno pot prejmejo značko.
Četrt kilometra dolg pas, kjer otroci manevrirajo ob vozilih, ki se peljejo 90 km/h
Otroci v šolo hodijo kar po cesti. Tam, kjer se avtomobili in tovornjaki peljejo 90 kilometrov na uro.
Mesto, kjer se pločnik konča.
Letos junija smo pisali o morebitni izvedbi pločnika za četrt kilometra dolg pas ob glavni cesti, po katerem bi otroci lahko bolj varno hodili v šolo. Takrat so na Direkciji RS za infrastrukturo odgovorili, da je projekt, ki je že izdelan v fazi pregleda. In ne boste verjeli, v odgovoru, ki so nam ga poslali včeraj, pravijo, da je projekt po treh mesecih še vedno v pregledu. Ocenjena vrednost izvedbe pa znaša več kot 200.000 evrov.
Na cesti, ki iz Dola pri Hrastniku pelje v smeri proti Celju, natančneje od Črdenca proti Marnem ostaja 250 metrski par, kjer ni pločnika. Toliko bolj problematično je, ker je to edina pešpot, za šolarje, ki živijo na tem območju. Že leta krajani opozarjajo na nevarnost, a uslišani niso bili.
Kot poročajo na direkciji, naj bi do konca leta izvedli aktivnosti glede odkupov zemljišč, sama izvedba pa bo mogoča šele po ureditvi zemljiškoknjižnih zadev. In seveda najpomembnejše – če bo država zagotovila zadostna sredstva.
SKAVTI VPISUJEJO
Z oktobrom se ponovno začenja skavtsko leto. Čas, ko se ponovno zberejo vsi skupaj, si povedo vse nore stvari, ki so se zgodile med poletjem. To je tudi čas, ko medse sprejmejo nove člane in začnejo tkati nova prijateljstva ter ustvarjati pisane pustolovščine.
Kdo lahko postane skavt?
- Vsak, ki želi preživeti vsaj nekaj časa zunaj v naravi, kuriti ognje, spati v šotoru in povrh vsega imeti zraven še dobro družbo.
- Vsak, ki si želi nekaj ur med vikendom biti s svojimi vrstniki in početi vse zabavne stvari, ki jih imamo pripravljene voditelji.
- Vsak, ki bi se rad naučil več o življenju v naravi.
- Vsak, ki ima rad nove zabavne igre.
- Vsak, ki si želi spoznati nove ljudi, ki mu bodo vedno stali ob strani.
Če se najdeš, v katerem od zgornjih stavkov in si star/-a med 8 in 21 let, te vabijo, da se jim pridružiš 10. oktobra 2020 ob 13. uti v Europarku v Zagorju.
