V Trbovljah so od petka do nedelje testirali 17 oseb. Največ v petek – 9, v soboto 6 in v nedeljo 2. Niti eden ni okužen s koronavirusom, so pokazali rezultati brisov.
Največja slovenska spominska plastika, 8 metrov visoka skulptura Rudarja-Prometeja bo svetila s samooskrbnimi sončnimi celicami
Vsezasavski projekt, namenjen poklonu dveh stoletij rudarjenja v Zasavju – razlogu, da se je regija sploh kdaj razvila. Naši predniki so tisti, ki so z lastnimi žulji in znojem postavili temelje trem mestom, ki se iz nekdaj rudniških mest spreminjajo v visokotehnološka in napredna mesta.
Pobuda je prišla s strani Ivana Bergerja, dolgoletnega direktorja rudnika in ideja ni včerajšnja, ampak se razpleta že nekaj let – ob zaključevanju zgodbe rudnika in rudarjenja v naših krajih, pa bo letos popoln čas, da visoko nad Zasavjem v prihodnost zre zasavski rudarski junak Prometej, plod dela akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča in njegovih pomočnikov, ki bodo največjo spominsko plastiko v Sloveniji postavili na Ostri vrh, po domače na »Špicberg«.
Ministrska vrata zaprl, že vzel v roke kladivo
Zoran Poznič
Investitor projekta, ki je ocenjen na 45 tisočakov, bo društvo Trbovlje novomedijsko mesto. Trenutno se izdeluje dokumentacija za gradbeno dovoljenje in v postopku je nakup zemljišča, kjer naj bi postavili mogočnega Zasavca. Kip bo postavljen iz jamskega železa – prav tistega, ki se je uporabljal v domačih rovih in avtor Trboveljčan Zoran Poznič, ki je takoj po zaključku ministrovanja, zavihal rokave, obljublja, da bo železo neobdelano – točno takšno, kot so ga »potegnili iz jame«. Še toliko bolj impozantna bo skulptura, ker bo osvetljena od znotraj, naglavna luč rudarskega Prometeja pa bo svetila čez dolino na rudniški jašek na Gvidi, kjer bo osvetlila rudarski grb na stolpu.
Del te zgodbe bodite tudi vi!
Odmeven projekt, čigar glas bo segel preko slovenskih meja, kakopak, potrebuje finančno pomoč. Nekatera večja podjetja so že obljubila svojo pomoč, a ker gre za resnično veliko zgodbo, bo potrebno sodelovanje tudi širše, pravi predsednica društva TNM Vesna Jesih: “Želimo, da je skulptura last vseh – zato smo se odločili zbiranja sredstev tudi s prostovoljnimi prispevki vseh tistih, ki verjamejo v našo idejo in želijo biti del nje. Da bodo lahko svojim potomcev, čez desetletje rekli: »Vidiš, to je poklon dedku, pradedku, prapradedku …in tukaj stoji tudi zaradi mene.«”
Takole je ob novici, da bo lahko odšel v VDC Zagorje zapisal Ernest Mešić: »V tem času, ko smo bili doma, sem rad preživljal čas z družino in v naravi, z mislimi na službo. Zelo so mi manjkali zaposleni in sodelavci in sodelavke. 22. maja me je klicala Direktorica Varstveno delovnega centra Dr. Špela Režun in mi sporočila, da bomo začeli delati. Bil sem zelo vesel, da se bom lahko družil z sodelavci in sodelavkami in najbolj sem vesel, da bom zopet lahko pomagal zaposlenimi. To mi je v veselje, hvala res. V VDC-ju bomo zopet nadaljevali VZTRAJNO DO CILJEV naprej«
V času zaprtja vseh centrov so svojci morali poskrbeti za 24 urno nego – tako fizično kot psihično. »Glede na to, da gre za skrb, podporo pri življenju oseb, ki jim dnevni rituali, vključenost v VDC, res ogromno pomenijo, saj nimajo široke socialne mreže, so svojci prevzeli ogromno breme v tem času. Dnevno so morali potrpežljivo pojasnjevati, zakaj je VDC zaprt, kdaj bo spet odprt, zakaj se ne smejo družiti …« pojasnjuje Režunova, ki je skupaj z zaposlenimi nudila telefonsko podporo tako uporabnikom kot svojcem. »Tako smo izvedeli, ali so zdravi, kako se počutijo, če kaj potrebujejo, drugače pa samo za informiranje, če je kaj novega, klepet, ki je v teh dneh veliko pomenil tako svojcu, kot uporabniku… Ja pogovor je čudežno zdravilo za vse…«
V mesecu maju so zaposleni uporabnike dnevnih enot, ki so ostali doma in so si to želeli, tudi individualno obiskali in se pogosto tudi skupaj s svojci odpravili na sprehod, se pogovarjali, z upoštevanjem seveda varnostnih protokolov. Tako so vsi skupaj lažje pričakali dovoljenje ponovnega odprtja dnevnih enot.
Odprtje enot je ena od skrbnikov označila tako: “Vem, da danes bo srečen dan…”.
Kaj dvomesečno zaprtje in pomanjkanje terapij, obravnav, pomeni za uporabnike, se bo pokazalo sčasoma. Direktorica zagorskega VDC-ja pravi: »Ocenjujem, da 2 meseca odsotnosti določenih aktivnosti za ohranjanje uporabnikovih zmožnosti, pomenita vsaj še enkrat toliko časa, da se pri posameznikih pride na zmožnosti pred zaprtjem dnevnih enot.«
Bistveno pa je, da se bodo prihodnji ponedeljek končno srečali. In čeprav je bil odgovor, na vprašanje enega od uporabnikov zagorskega VDC-ja “Ali se bomo lahko objemali” negativen, bo že druženje, pa tudi če dober meter narazen, vplivala pozitivno.
V Zagorju so odprli vrata obiskovalcem, ki bi si radi izbrali knjižno gradivo. Torej nič več le izdaje čez okence, ampak si boste knjige lahko izbrali na licu mesta – pa ne pozabite na masko!
OBRATOVALNI ČAS (velja poletni obratovalni čas – od 4. maja do 31. avgusta 2020)
ODDELEK ZA ODRASLE IN ODDELEK ZA MLADINO:
ponedeljek, sreda: 10.30 – 18.30
torek, četrtek, petek: 8.00 – 15.00
Odpirata se tudi podružnici v Kisovcu in na Izlakah.
ENOTA KISOVEC:
torek: 15.30 – 18.30
ENOTA IZLAKE:
četrtek: 15.30 – 18.30
Nosite zaščitno opremo (maska in obvezno razkuževanje rok).
Vse gradivo iz Knjižnice Zagorje se vrača na oddelek za odrasle (tudi gradivo z oddelka za mladino).
Uporabniki naj se ne srečujejo med seboj, oziroma naj spoštujejo varnostno razdaljo in navodila knjižničarjev:
– vstopita lahko le 2 uporabnika na oddelek za mladino in
– 2 uporabnika na oddelek za odrasle.
Knjižnica Zagorje omogoča brezstično plačevanje.
Tako kot pazite na druge, pazite tudi nase.
Upoštevajte navodila in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.