Sezona plavalnih tekmovanj se je začela že pred dobrim mesecem dni, tako, da je večina plavalcev že v tekmovalnem ritmu, ki se je ta vikend nadaljeval s tradicionalno, že 34. tekmo za »Pokal mesta Celja« ali po novi klasifikaciji imenovan 1. Velika nagrada Slovenije.
Mitinga so se udeležili naslednji plavalci Rudarja: Nika Todorovič, ter fantje Tilen in Žiga Šintler, Tim Dolanc in povratnik Alen Firšt. Ob že znanih problemih z zimskim bazenom, ki jih že dvanajsto leto tarejo, so plavalci z doseženimi rezultati povsem zadovoljni, a do medalje jim ni uspelo priti. Upoštevajoč vse okoliščine in delovno vnemo na treningih so s tem, ko so se enakovredno kosali z najboljšimi in jih tudi premagovali, nakazali dobre dosežke v prihodnje.
V konkurenci 360 plavalcev 26 klubov iz vse Slovenije, Avstrije in celo kluba iz Las Palmasa na Kanarskih otokih, so dosegli več od pričakovanj. V soboto so tekmovali vsi naši omenjeni plavalci, a zaradi šolskih in službenih obveznosti morali izpustiti popoldanska finala, kjer bi se vključili v boj za kolajne.
Kot je že v navadi sta za najboljše rezultate poskrbela brata Šintler, ki sta se »usidrala« v klub najboljših slovenskih prsačev. Žiga je v predtekmovanju osvojil 4. mesto na 50 prosto, ter 5. na 50 prsno, a je moral zaradi šolskih obveznosti odpovedati nastop v absolutnem finalu, kjer je bil odprt boj za kolajne. Tilen pa je osvojil 8. mesto in ravno tako odpovedal nastop v finalu zaradi službenih obveznosti, kjer bi se med najboljšimi pomerila brata Šintler. Tilen je osvojil še 10 mesto na 100 prsno, na 50 delfin pa mu je uspelo odplavati celo os. rekord in se spustiti pod mejo 28 sek (27,74). Tim pa se je prvič v tej sezoni po poškodbi ramena spopadel s konkurenco, odplaval svoje osebne rekorde na 50 prsno in 50 prosto. Trem omenjenim pa se je pridružil Alen Firšt, ki si je po 7- letni pavzi zadal cilj plavati osebne rekorde in predpisane norme, ter se tako kvalificirati na Državno prvenstvo. Po videnem sodeč, mu bo z veliko volje na treningih to tudi uspelo. Malce manj uspešno je plavala Nika, ki je zaradi subjektivnih razlogov izpustila nekaj udarnih treningov, a verjamemo, da se bo vrnila tja, kjer ji je mesto.
Zimska tekmovanja se bodo nadaljevala prihodnje tedne z 2. Razvojnim pokalom oz. Kranjsko čebelo za mlajše, ter Špelinim memorialom v Kranju, Božičevim memorialom v Mariboru in pa z nastopi mlajših na Miklavžu.
Pri delitvi sredstev bodo še pogajanja, vendar vsi čakajo tudi na posledice odhoda Velike Britanije z EU. Vlada ocenjuje, da v tem primeru lahko pride do tega, da bo Slovenija dobila manj sredstev. Vsekakor pa bodo po besedah Hovnikove med Slovenijo in EU še pogajanja.
Moja šolska pot je zanimiva. Najprej sem imel idejo, da bom glasbenik, poklicni glasbenik. Potem pa sem ob koncu srednje šole, ko sem kot dijak Srednje glasbene šole učil klarinet eno leto, ugotovil, da je ta poklic precej naporen in nehvaležen. Ker pri tistih, ki so nadarjeni, se je pokazalo, da niso imeli neke vneme po vadbi. Tisti, ki niso bili nadarjeni, so radi vadili. In sem si rekel takrat, če bom 40 let počel to in si s tem uničeval živce, me bo konec. In tako sem pretehtal možnosti ter se, malce presenetljivo, po Srednji glasbeni šoli vpisal na Pravno fakulteto in hkrati na Glasbeno akademijo. Kar pa se je po dveh mesecih izkazalo za sila naporno, zato sem dal prednost pravu. 
S kulturo se je ukvarjal že moj oče. Bil je kar dober amaterski igralec v hrastniškem gledališču. Tudi sam se imel nekaj časa željo, da bi bil igralec. Vendar se je zadeva obrnila tako, da smo bili doma v bližini Osnovne šole Tončke Čeč v Trbovljah, katere se drži Glasbena šola. In, ker sta se dva sošolca vpisala v glasbeno, sem se tudi jaz. In sem se, tako čisto slučajno, vpisal najprej na blok flavto, potem h klarinetu. Čez nekaj let sem začel igrati pri Delavski godbi Trbovlje, kar mi je bil poseben izziv. Kot, da bi šel na olimpijske igre. Takšen orkester in sem sedaj jaz lahko član v njemu.
Ja, od leta 2009 do 2013 sem vodil Komorni zbor Trbovlje. Kar nekaj časa je med pevskimi prijatelji tlela želja, da iz ostankov Komornega zbora, gimnazijskega zbora in vokalnih skupin ustvarimo res kvaliteten zbor.
Gregor Špajzer
Imate pet otrok in verjetno so tudi vpeti v vaše kulturne aktivnosti? 
Prisotni ravnatelji šol, predstavniki društev, zdravniki in strokovni vodje so izpostavili več problematik. Zakonodaja na področju celovite obravnava se spreminja na boljše, so se strinjali vsi, je pa težava v izvajanju in podrobnostih. Velik primanjkljaj strokovnjakov in pogosto gre tudi za nerazumevanje koncepta, v katerega je potrebno vključiti družine in širšo okolico. Sredstva namenjena zgodnji obravnavi so okrnjena in pogosti niti ne zadoščajo za polno zaposlitev, kar predstavlja še toliko večji izziv pri iskanju primernih kadrov.
Udeleženci so bili enotni tudi v točki, da je potrebna možnost opravljanja vseh storitev za otroka na terenu – mobilni timi, ki bi lahko delali z otrokom tako v vrtcu, šoli, kot tudi doma. »Otroci bi bili enotno in usklajeno, celovito obravnavani in s strani strokovnjakov videni tudi v realnem domačem oziroma vrtčevskem, šolskem okolju, kar prinaša pomembne informacije za celostno obravnavo.« Večina se namreč v ambulanti odziva povsem drugače kot v domačem okolju.
Zaključki in cilji, ki so si jih zadali pa so, da bodo otroke spodbujali k deficitarnim poklicem na področju celostne obravnave – jim ponudili priložnost, da tovrstne poklice spoznajo v zasavskih organizacijah. Iskali bodo sredstva, da vzpostavijo enoten prostor, kjer bodo zasavski otroci z družinami našli vse potrebne storitve. Ključno pa je, še zaključi direktorica VDC Zagorje, da bodo učitelji, sorodniki, nasploh občani razumeli, kako postopati in kako otroke vključevati v družbo, in ne izključevati.