Komunalno – stanovanjsko podjetje Hrastnik preklicuje uveden ukrep prekuhavanja pitne vode, ki je veljal za območja Zgornjega dela Hrastnika, Bobna in Čeč.
Rozalija Ljubič
Predstavljajte si, da stopite v toaletne prostore in iz stranišča močno lije voda. To ni prizor iz filma, marveč žalostna realnost Rozalije Ljubič, ki se ji to zgodi ob vsakem večjem nalivu. Rozalija nam pove, da ima frizerski salon na Partizanski ulici že 30 let. V vseh teh letih je voda sicer vedno narasla in zalivala okolico hiše, nikoli pa ni prišla v hišo. Vse naj bi se spremenilo, ko so v letu 2017 urejali novo kanalizacijo po Keršičevi ulici. Od takrat ji je salon zalilo že večkrat. Voda bruha iz straniščne školjke, pritekla pa je tudi iz tal in sten.
Ping pong med lastniki, investitorji, izvajalci, nadzorniki …
Kje je nastal problem smo vprašali tudi akterje pri projektu obnove meteorne kanalizacije na Keršičevi. V podjetju IBT NGT, kjer so projektirali dela, pravijo, da je bil projekt skladen s projektnimi pogoji in da so cevi zadostnih dimenzij. Po njihovi oceni prihaja do preobremenitve kanalizacije, ki poteka po Partizanski ulici, kar vpliva na jašek pred stavbo Ljubičeve, ki se odvodnjava v kanalizacijo na Partizanski ulici.
Obrnili smo se tudi na investitorja del na Keršičevi Rudnik Trbovlje – Hrastnik (RTH), kjer nam je direktor Janez Žlak povedal, da so s problemom seznanjeni. Še več, škodo, ki je nazadnje nastala so posanirali, ne glede na to, da so vsi projekti in izvedba takšna kot mora biti – po domače povedano, na papirju “vse štima”.
Izvajalec del Trgograd nam na elektronsko pošto ni odgovoril, prav tako se ne odzivajo na telefonske klice.
Tudi v Javnem podjetju Komunala Trbovlje se problema zavedajo: »Težave izlivanja odpadnih voda ob močnejših nalivih na omenjeni lokaciji se vlečejo še iz časov, ko se je v devetdesetih leti prejšnjega stoletja po Partizanski ulici obnovila kanalizacija« nam pojasnijo. Po izgradnji projekta na Keršičevi pa se je stanje še poslabšalo še dodajo, ter zaključijo, da Komunala Trbovlje novozgrajenega kanala še nima v upravljanju.
Problem v kanalizaciji na Partizanski iz prejšnjega stoletja
In, če drži, da je problem v kanalizaciji na Partizanski, kot trdijo naši sogovorniki, ki jo ima v upravljanju Občina Trbovlje, potem je odgovor jasen. A na občini menijo drugače.
Kljub temu so prevzeli pobudo ter že lani oktobra naredili prevezavo na nov kolektor, kar pa težave ni odpravilo. “Očitno to ni bil edini vzrok težav, saj se težave še vedno pojavljajo ob večjih nalivih” ugotavljajo na občini. Zato so za prihodnji teden sklicali sestanek vseh akterjev, kjer bodo, kot še zapišejo na občini, apelirali na investitorja del na Keršičevi, torej RTH, da zadevo, v kolikor so težave posledica njihovih del, uredijo.
Ljubičeva nam je sicer zaupala, da so po prvi poplavi prišli delavci, ki so jih poslali z RTH in na novo uredili betonska tla v salonu. A težava še zdaleč ni odpravljena, zato v strahu čaka nove nalive. Razdejanje si lahko ogleda v spodnjih posnetkih, ki nam jih je posredovala Ljubičeva.
Sončna elektrarna velja za proizvajalko čiste energije, saj pri ustvarjanju elektrike ne onesnažuje okolja. V Kisovcu se lahko od včeraj naprej v podjetju Skitti pohvalijo, da bodo z uporabo sončne elektrarne svoj ogljični odtis zmanjšali za 71 ton.
Sergej Smrkolj direktor podjetja Skitti je za medije povedal, da so s to pridobitvijo naredili velik korak naprej. Elektrarna, katere investitor je GEN-I bo po končani finančni konstrukciji postala last Skitti-ja je razložil Smrkolj. Električna energija je v kovinski branži velik strošek, zato je ta investicija v 138 kW elektrarno še kako pomembna, zaključi Smrkolj.
Zagorjani pristopili prvi v Sloveniji
Skitti je tako tlakoval pot Občini Zagorje, ki je včeraj z družbo GEN-I podpisala pismo o nameri. Občina bi rada v Zagorju kar največ streh prekrila s sončnimi elektrarnami. Župan Matjaž Švagan je dejal, da bodo vse javne objekte ponudili na razpolago GEN-I, sami pa bodo ocenili, kje je investicija ekonomsko upravičena. Namreč investicije bo v celoti krila družba GEN-I, ki bo sredstva iskala tudi preko razpisov v kohezijskem skladu. Župan je še dodal, da bi rad videl, da se v Zagorju čim več tako podjetnikov, lastnikov hiš in upravljalcev večstanovanjskih objektov odloči za postavitev sončne elektrarne.
Da si vsaka streha zasluži sončno elektrarno je odločen tudi Robert Golob, direktor uprave GEN-i. Pojasnil je, da je Zagorje prva občina, ki je pristopila k temu projektu. Golob ocenjuje, da bi lahko prve sončne elektrarne v Zagorju postavili že spomladi. Sama gradnja namreč poteka le slab teden nam razloži. Doda še, da je razvoj sončnih elektrarn šel od posamičnih hiš, do industrije sedaj pa so naredili prvi korak, da sončne elektrarne pripeljejo tudi v lokalne skupnosti.
Trboveljčani so se z Medžimurja vrnili s kar osmimi medaljami. Zadnji avgustovski dan se je 117 tekmovalcev iz 15 držav zbralo na turnirju »Medžimurje open 2019«. Trboveljsko ekipo so sestavljali Urša in Barbara Haberl, Marko in Uroš Markuljevič, Domen Zidar in Blaž Hribovšek. Vodil jih je trener Miha Kovačič.
Prvo ime trboveljske ekipe je bila tokrat Barbara Haberl, ki je postala dvakratna zmagovalka turnirja v Čakovcu, in sicer pri mlajših članicah in članicah v kategoriji do 55 kilogramov. Njena sestra Urša je tudi osvojila dve medalji, obe bronasti, pri mlajših članicah in članicah do 50 kilogramov.Domen Zidar je nastopil v kategorijah mlajših članov in članov do 67 kilogramov obakrat končal na tretji stopnički zmagovalnega odra. Do medalj sta se priborila tudi dvojčka Markuljevič. Uroš je osvojil srebro pri kadetih do 70 kilogramov. Marko pa je domov odnesel bron pri kadetih do 63 kilogramov. Nastopil je še Blaž Hribovšek, ki je pa tekmovanje končal v prvem krogu po sodniški odločitvi.
Direktorica KTRC Radeče Duška Kalin
Radečani so izjemno ponosi na svojo »flosarsko« zgodovino, ki roko na srce res ni zanemarljiva. Z uredništvom smo se jim pridružili na »rajži« kot ji sami radi rečejo. Na splav nas je ekipa utečenih flosarjev. Za krmilom novega splava, ki ga je Kulturni turistični rekreacijski center Radeče prejel 20. junija je samozavestno stal kapitan Drago, splav Savus LA 004, kot so ga poimenovali pa so mu pomagali upravljati izkušeni kolegi. Čeprav kot nas je podučila direktorica KTRC Duška Kalin, ki je povezovala našo plovbo na splavih ni bilo prostora za ženske, so sedaj na njih še kako zaželene, tako ji družbo dela »frajla« Vera, ki skrbi za pogostitev obiskovalcev. Splav je sicer dobil ime po poganskem bogu Save in je plod projekta »Obudimo savske zgodbe«, kjer so moči združili KTRC, občina Radeče in Posavski muzej Brežice.
Nekateri se radi v Savi tudi skopajo
Plovba po reki Savi poteka od Radeč do Zidanega Mosta in nazaj, vzame pa vam približno 2 uri in pol, med tem časom se ekipa na čelu z direktorico potrudi, da čas mine hitro in da je plovba tako zabavno kot informativna. Beseda teče malo o zgodovini flosarstva malo o zgodovini samih Radeč in njihovega turističnega društva. Binč, ki je opravljal vlogo »kormoniša« se pravi kapetana na splavu mi pove, da se najdejo tudi takšni, ki s splava skačejo v Savo, kar je seveda prepovedano.
Zanimivo in zabavno doživetje
Preden goste pogostijo s »flosarskim« golažem, še nabrusijo pete ob spremljavi žive glasbe in splav obrnejo nazaj proti Radečam. Tudi vožnja nazaj je informativna izstopa pa krst »zelenca« se pravi novega flosarja, ki ga izberejo. »Zelenc« mora opraviti, kar nekaj nalog preden ga krstijo s precejeno savsko vodo. Naša pot do pristana je do konca minila ob petju in plesu in kljub poskočnim korakom je bil splav v vsakem trenutku trden in je dajal občutek kvalitetne izdelave, ki je seveda plod radeškega znanja. Po pristanku mi direktorica pojasni, da je približno 40 odstotkov gostov tujcev, ki organizirano pridejo k njim, domači gostje pa so ponavadi bodisi društva bodisi podjetja. Vsekakor zanimiva in pestra izkušnja, ki kljub modernizaciji splava pričara neko pozabljeno skoraj romantično vzdušje.
