V mnogih letih odkar raznaša pošto se Guidu Golobu iz Hrastnika še ni pripetilo kaj tako izjemnega kot danes dopoldan. Ne boste verjeli, kakšno srečanje mu bo ostalo v spominu za vedno!
“Na Društvu prijateljev mladine stremimo k temu, da vedno z otroci navežemo stik in vzpostavimo zaupanje” pravi Lavra Izgoršek, organizatorka in gonilna sila društva.
Ker z njimi preživijo veliko časa, pred
vsem na letovanjih in v času počitnic, velikokrat opazijo stisko “svojih” otrok. V takšnih situacijah se najprej pogovorijo z otrokom, nato s starši in če je potrebno tudi z ostalimi, za to pristojnimi ustanovami in delavci.
Danes v Trbovljah prirejajo dogodek oziroma predavanje Zavestno starševstvo, ko bosta predavatelja in psihoterapevta Mrgoleta na konkretnih zgodbah in primerih pokazala kako ohraniti stik z otroki v težkih situacijah.
“Želimo da to ni društvo le za otroke, ampak tudi starše, skratka celotno družino. Zato smo se odločili, da se povežemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in se lotimo skupnega projekta” pravi Lavra in doda, “pomembno je, da se predavanj udeležijo ne samo starši, ampak vsi, ki delajo z otroki na kakršen koli način.”
Dr. Albert in Leonida Mrgole, ki v psihoterapevtski praksi delujeta že več kot 15 let se razlikujeta od klasičnih predavanj, saj brez zadržkov in sramu spregovorita tudi o svojih zadregah in neuspehih pri vzgoji otrok, ki sta jih uspela premagati.
Želja Društva prijateljev mladine je, da bi bila ta oblika predavanj po vseh krajih v Sloveniji. Danes bo predavanje Zavedno starševstvo ob 18. uri v predavalnici Delavskega doma Trbovlje.
Od četrtka do nedelje je v pokritem tivolskem bazenu v Ljubljani potekalo zimsko državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in člane, katerega so se od 27 klubov s 376 plavalci udeležili tudi 3 plavalci trboveljskega kluba.
Barve domačega kluba so zastopali; Tilen Šintler, Tim Dolanc, ter Nika Todorovič. Nastopili so lahko le v disciplinah, kjer so imeli v tej sezoni odplavane norme, to pa so časi potrjeni s strani strokovnega sveta in ki bodo, upajmo, pripomogli k dvigu kvalitete slovenskega vrhunskega plavanja. Tekmovanja sta se po zamenjavi sredine udeležili tudi Daša Krajnc, kot članica Olimpije in Tjaša Vozel kranjske Zvezde, zaradi subjektivnih razlogov pa je ta D.P. izpustil najuspešnejši plavalec Rudarja, Žiga Šintler. Kot že rečeno so morali plavalci imeti do prvenstva potrjene odplavane rezultate, a najkrajši konec so zopet potegnili klubi, ki nimajo takšnih pogojev za treniranje, kot jih imajo na Ravnah, v Ljubljani, Radovljici, Kopru in še kje. Za to starostno kategorijo je bilo namreč v zimski sezoni le 5 tekem (mlajši so jih imeli 10), od tega dve celo v 50 metrskem bazenu. In če pogledamo dejstva, da Trboveljski plavalci zaradi finančnih omejitev začenjajo z vodnimi treningi v Hrastniku takrat, ko so prva tekmovanja že na sporedu, vidimo kako težko je nadoknaditi zaostanek v količini treningov. Seveda pa zlahka opravičimo nastope naših, kajti vsi so se spopadali z višjo silo. Tilen je zaradi šolanja opustil resno treniranje in zaradi izpitov na akademiji opravil le dva nastopa v enem dnevu. S šolskimi obveznostmi in dejavnostmi v Gimnaziji in prehladom pred prvenstvom, se je spopadala tudi Nika, medtem ko je Tim Dolanc preboleval poškodbo rame. In ravno zaradi teh objektivnih razlogov smo v tej zimi ostali brez finalnih nastopov.
V štirih dneh tekmovanj sta se izkazala Tim Dolanc, ki je kljub poškodbi ramena plaval vse osebne rekorde v vseh petih nastopih, Nika Todorovič pa je odlično odplavala 100 delfin, s popravo rezultata za kar 2 sek. Osebni rekord je plavala tudi na 100 hrbtno, medtem ko je na 50 delfin v pričakovanju novega os. rekorda naredila napako v koordinaciji, spremenila ritem, ter plavala slabše, kot je bila sposobna.
Pa vendarle so starejši trije plavalci z samo uvrstitvijo na državno prvenstvo in odplavanimi osebnimi rekordi, s podpovprečno kilometrino, dosegli zastavljene cilje.
Naslednji vikend pa se prvenstvo nadaljuje z nastopi mlajših dečkov in deklic v Mariboru.
Nova cesta čez Slačnik v slabih dveh mesecih šteje že 8 prometnih nesreč, od tega 6 uradno prijavljenih, ena celo s smrtnim izidom. Prvi ukrepi že izvedeni, spomladi sledi rekonstrukcija krivin.
Komandir PP Zagorje, Damjan Gajšek
Po besedah zagorskega policijskega komandirja Damjana Gajška »cesta zahteva našo pozornost in posledično pogostejšo kontrolo prometa«.
Problematiko regionalne ceste čez Slačnik so izpostavili tudi na seji zagorskega občinskega sveta, že pred časom pa nam je župan Matjaž Švagan sporočil, da so tako iz občine kot tudi policije na ministrstvu prosili za ponovno preučitev situacije.
Pri vseh zabeleženih in obravnavanih prometnih nesrečah je bila, kot primarni ali sekundarni vzrok prometne nesreče, prisotna neprilagojena hitrost, še doda Gajšek. Policisti so obvestili pristojne službe obenem pa povečali svojo prisotnost na omenjenem odseku.
Prvi ukrepi upravljalca že izvedeni
Dodatno so namestili jekleno varnostno ograjo, izvedli hrapavljanje vozišča v krivinah, s čimer so, kot pravijo na Direkciji za infrastrukturo, izboljšali torno sposobnost vozišča. Začasno so tudi omejili hitrost prometa sprva na 40 km/h in nato na 50 km/h ter postavili dodatno prometno signalizacijo, ki opozarja na nevaren odsek in spolzko cestišče.
V pomladanskih mesecih sledi še rekonstrukcija odseka v sklopu, katere se bo izvedla tudi korekcija krivin, še obljubijo na direkciji.
Zakaj tako problematično?
Na direkciji pojasnijo: Odsek na tem delu je ovinkast in ima 5-6 odstotni nagib ter poteka skozi gozd. Zaradi bližine vodotoka je vozišče v hladnejših mesecih vlažno in bolj drsno.
Najhitrejši pripeljal 82 km/h
Zagorski policisti so merili hitrost na omenjenem odseku in ugotovili, da je povprečna hitrost tega odseka 61,11 km/h (v času, ko je bila dovoljena 40 km/h), najvišja zaznana pa je bila 82 km/h. V času intenzivnega merjenja so zaznali 38 kršitev prekoračitve hitrosti.
Po izvedbi vseh ukrepov in postavitvi novega prometnega znaka za omejitev hitrosti na 50 km/h, v sredini januarja, bistvenih prekoračitev hitrosti policisti niso več zaznali, kot tudi ne prometnih nesreč. Kot ugotavlja Gajšek so »vozniki v cestnem prometu sprejeli dejstvo, da gre za nevaren odsek ceste in temu primerno prilagodijo hitrost in način vožnje.«
Zagorski svetniki so se v začetku tedna sestali že drugič v tem letu in poleg tega, da so sprejeli proračun za leto 2019 »obdelali« še kar nekaj aktualnih tematik.
Beseda je tekla tudi o problematičnem cestnem odseku »čez Slačnik« in o ustreznosti cestišča, postavitve znakov. Župan Matjaž Švagan je poročal, da so za presojo že prosili Direkcijo za infrastrukturo, po prejetih odgovorih pa bodo obvestili tako občinski svet kot širšo javnost.
Glede deponije pri Mediji v Kisovcu je vprašanje občanov izpostavil svetnik Sašo Vučko. Sprašujejo se, ali imajo za omenjeno deponijo potrebna dovoljenja, pod odloženim materialom naj bi menda potekale vodovodne cevi, obenem pa gre za bližino poplavnega območja, zato se krajani sprašujejo, če ni le ta nevarna tudi v primeru poplav. Župan je obljubil, da bodo od lastnika, to je EVJ elektroprom, zahtevali dokumente in primer preučili.
SDS-ovi svetniki so na občino naslovili še vprašanje glede elektro polnilnic – torej, ali obstaja strategija za celotno mesto, kje bodo v prihodnosti postavljene, kako je z uporabo in dodali še, da ena izmed njih niti ne dela.
V županovem poročilu smo izvedeli, da občina pripravlja projekt, v katerem bi z brezplačnim brezžičnim omrežjem opremili vse krajevne skupnosti in se lotili zgodbe pametnih vasi. Občina je trenutno v končnem usklajevanju za projekt izgradnje telovadnice, kaj vse je Matjaž Švagan včeraj zaupal svetnikom pa izveste v spodnjem videu:
Ogrevanje v Trbovljah se je podražilo. Položnice od januarja dalje bodo nekoliko višje, čeprav je cena še vedno nižja od regulirane cene, ki jo določa Agencija za energijo, pravijo na trboveljski komunali.
Čemu zvišanje?
»Na podražitev cen dobavljene toplote je vplivala cena energenta (zemeljskega plina), ki se je od leta 2016, ko smo nazadnje spreminjali cene, dvignila za skoraj 100 odstotkov. Odjemalcev s tem do zdaj nismo bremenili, tokrat pa smo cene morali prilagoditi.» odgovarja Katarina Prelesnik iz Komunale Trbovlje, ki še dodaja, da gre za 30 odstotni dvig cene dobavljene toplote.
Na komunali dodajajo še, da cene v Trbovljah ostajajo enake do 1. oktobra, glede na predvideno gibanje cen nafte pa v prihodnji kurilni sezoni pričakujejo znižanje cene zemeljskega plina in posledično toplotnega ogrevanja, saj energent kupujejo za eno kurilno sezono.
V Trbovljah še vedno cenejši kot v Hrastniku
Tudi primerjava s sosednjo občino Hrastnik, kjer uporabljajo isti energent ogrevanja, kaže, da je v Trbovljah ogrevanje cenejše, nas podučijo na komunali. Cena v Trbovljah znaša 59,4691 €/MWh brez davka, medtem ko v Hrastniku plačujejo 68,3485 €/MWh (cena za januar 2019).
»To so najstarejši izoblikovan umetniški inštrument, ki že 500 let ne spreminja svoje oblike in namembnosti. Sem spadajo: violina, viola, violončelo in kontrabas« pojasni Katja Mikula, ravnateljica glasbene šole Trbovlje
Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjajo zvok tako, da nanje godejo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo. Poleg igranja z lokom lahko na njih tudi brenkajo (izvajalska tehnika pizzicato), v skladbah 20. stoletja po njih celo tolčejo z roko.
V kratkem bomo priča prvemu srečanju zasavskih godal
Pobudnik za takšno srečanje je Maša Tomc, violončelistka, ki je v zadnjih 10 letih učila na vseh zasavskih glasbenih šolah. Trenutno je pedagoginja tako na trboveljski, kot tudi litijski glasbeni šoli.
»Z ostalimi njenimi kolegi je »padla« ideja, da bi tako kot pianisti, tudi mi organizirali eno tako srečanje.« pravi Katja.
Datum se slučajno sovpada z valentinovim, kar je še dodana vrednost prireditve. »Saj veste tisto o godalih in ljubezni, a ne?« se pošali in upa, da se to prime in ne bo prireditev le muha enodnevnica, saj bo to tudi nastop otrok godalne komorne skupine. O samem programu nam je razkrila le, da poudarek ne bo na dolgih koncertnih stavkih ampak na bogati godalni literaturi.