Če smo Zasavci pred tremi leti v mislih že pokopali trboveljsko termoelektrarno, se tej še ne bliža konec. V začetku letošnjega leta je TET postala HSE energetska družba Trbovlje in s tem se je končal triletni likvidacijski postopek.
“Na hitro zapreti tako kompleksen objekt, ki ima obenem še dve dislocirani enoti in sanirati območje je nemogoče in v nekaterih primerih celo nevarno” pojasnjuje zadnjo odločitev HSE Ervin Renko, ki je z letošnjim januarjem prevzel krmilo trboveljske energetike.
In kaj termaši pravzaprav danes počno?
Ervin Renko, direktor “nove” termoelektrarne
Termoelektrarna je zavezana izvajati ukrepe še 30 let po zaprtju odlagališča Prapretno, kjer se je odlagal elektrofilterski pepel, žlindra in sadra, ki so nastajali pri procesu proizvodnje električne energije iz premoga. Prav omenjena deponija predstavlja standard, kako je treba sanirati območje po prenehanju obratovanja, danes je tam vse zeleno. Ostaja tudi celovito vzdrževanje kompletne lokacije, nadaljuje Renko in pojasnjuje, da bi lokacijo bilo potrebno vzdrževati v vsakem primeru, v izbranem pa ustvarjajo celo nekaj prihodkov. Želja je, da bodo delali s pozitivno nulo.
Ne gre mimo vprašanja o usodi slavnega dimnika. “Dimnik je prepoznan kot industrijska kulturna dediščina, zato ni predviden za odstranitev in ga bo minimalno potrebno vzdrževati še v bodoče.”
Kaj bo z dimnikom v prihodnost še ni definirano, idej je veliko. Dokler se na lokaciji izvajajo tudi dejavnosti, ki prinašajo prihodke pa so ideje s turizmom le pogojno združljive, jasno opozarja direktor. Sam dimnik ni prioriteta, ker kot tak ni nevaren, prav tako ne potreben. Poleg idej o hotelu na dimniku, o dvigalu v dimniku in raznim adrenalinskim uporabam, obstaja tudi ideja o industrijski turistični poti, kjer bi popotnik spoznal osnovne koncepte delovanja nekdanje elektrarne in ostale spremljajoče naprave.
Prodaja opreme in rezervnih delov
V Trbovljah odprodajajo rezervne dele in opremo, ki jo ne rabijo več za svoje delovanje, kupcev za tako specifično branžo je malo. Trend v Evropi je ugašanje termoelektrarn iz 60-ih let prejšnjega stoletja, vsak kos opreme ima specifično namensko rabo.
“Neelektrarniške” nepremičnine so povečini prodali že v času likvidacije, ostajata še dva objekta na desnem bregu Save. Eden v solidnem, drugi v malce slabšem stanju. Ostaja še nekaj funkcionalnih zemljišč v Trbovljah, pitni vir na Dobovcu pa ni naprodaj, kot je bilo mogoče v preteklosti narobe razumljeno, pravi Renko. Lokacija in deležniki se oskrbujejo iz njega, saj mestnega vodovoda na tem območju ni.
Lakonca prostor za novo investicijo
Okoli 9 hektarjev veliko zemljišče, primerno za potencialne investitorje se obeta na Lakonci, tam kjer je nekoč bilo skladišče premoga. Letos bodo tehnološko opremo odstranili, nastal bo velik komunalno opremljen plato, z dobrim dostopom in celo povezavo z dvosmernim transportnim trakom direktno iz industrijskih železniških tirov. Načrtujemo zbiranje in predelavo inertnih odpadkov, kot so zemeljski izkopi, naplavine in ostali materiali, opisuje direktor, ki jih je po predelavi možno uporabiti pri rekultivaciji degradiranih površin. Teh v okolici ne manjka.
Med zapuščino elektrarne spada tudi dobrih 2.000 kvadratnih metrov velika upravna zgradba, le eno etažo zasedajo termaši, nekaj je praznega, nekaj v najemu.
Na lokaciji ostajata še plinska bloka za zagotavljanje terciarne rezerve ter skladišče in pretakališče naftnih derivatov, za namene blagovnih republiških rezerv.
V štirih letih jasno kaj bo
Številka 17 zaposlenih naj bi predvidoma naslednjih nekaj let ostala konstantna. Renko predvideva, da bi v štirih letih morala biti slika jasna – kaj bo na tem mestu. Ena od možnosti, ki jo vidi je raba biomase, druga fleksibilne plinske enota ali kombinacije. “Mi se moramo odzvati na način, kar bo potreboval trg, malo bo treba predvideti vnaprej” pojasnjuje Renko, “elektrika je tržno blago moraš jo ustvariti dovolj poceni, da pri prodaji zaslužiš.” Lokacija je primerna tudi za hranilnike energije, še navrže naš sogovornik, saj je lokacija dovolj velika in umaknjena od strnjenega naselja.
Največji strošek za staro-novo termoelektrarno predstavlja strošek dela. A, kot pojasni Renko, brez zaposlenih lokacije ni mogoče vzdrževati, zunanja storitev bi bila stroškovno višja, poleg tega so potrebna specifična znanja ljudi, ki so delali s temi napravami.
zveza Slovenije za starosti do 18 let. Nastopilo je 429 tekmovalk in tekmovalcev iz 50 slovenskih klubov. Karate klub Trbovlje so zastopali: Zoja Jug, Cristina Korpar Žveglič, Simona Češarek, Žana Dolenc Čučnik, Lara Salkič, Laura Božjak, Enej Drnovšek, Matevž Golob, Jure Krajnc, Aljaž Hvala, Nik Mrgole, Alex in Denis Šehič, Kenan in Alen Isakovič, Zak Škofljanc, Marko in Uroš Markuljevič, Ervin Salkič in Domen Zidar. Tekmovalce so vodili trenerji Patricija Bukovinski, Rok Lopan in Miha Kovačič. Vlogo sodnice je opravljala Aida Medič.
V katah posamezno je edino medaljo osvojila Laura Božjak, bronasto v starostni kategoriji mladink. Tik pod odrom za zmagovalce je ostala Simona Češarek v kategoriji kadetinj. V katah ekipno smo osvojili dve medalji. Lepo presenečenje so pripravili malčki v sestavi Alex Šehič, Matevž Golob in Nik Mrgole, ki so osvojili 1. mesto med osmimi ekipami. Najboljši so bili tudi kadeti v postavi Denis Šehič ter Marko in Uroš Markuljevič.
V športnih borbah smo osvojili 8 medalj. Do zlatih medalj so se v
številčnih kategorijah priborili Cristina Korpar Žveglič pri deklicah do 40 kilogramov, Denis Šehič pri mlajših kadetih do 40 kilogramov in Kenan Isakovič pri kadetih do 52 kilogramov. Njegov starejši brat, Alen Isakovič, je poskrbel za četrto zlato medaljo v športnih borbah, in sicer pri mladincih do 76 kilogramov. Srebrne medalje so osvojili Aljaž Hvala pri dečkih do 45 kilogramov, Marko Markuljevič pri kadetih do 52 kilogramov in Domen Zidar pri mladincih do 61 kilogramov. Bronasto medaljo je osvojila Lara Salkič pri kadetinjah do 47 kilogramov.
V skupnem seštevku 1. Pokalne tekme Karate zveze Slovenije smo Trboveljčani osvojili 2. mesto med 50 nastopajočimi klubi. Trenerji so bili ob koncu tekmovanja zadovoljni tako z nastopi svojih varovancev kot z enajstimi osvojenimi medaljami, od katerih je bilo kar šest zlatih.
dav
dav
Marsikatera žaba namreč prav zahvaljujoč tem tunelom preživi, kar je nadvse pomembno. Žabe so pomembne za ekosistem, obenem pa tako ne mrgoli povoženih ostankov na cestah. To namreč ni le nehigienično in neprijetno na pogled, ampak tudi nevarno za udeležence v prometu.
Podobne reševalne akcije so se pred dnevi lotili tudi pod trboveljskim Retjem. Ni šlo sicer za načrtovano in organizirano pomoč žabam pri selitvi, vendarle pa kljub temu za reševanje. Sprehajalca v Lakonci, področju pod Bukovo goro, sta po naključju opazila, da se je v večji jašek ujelo precejšnje število žab. Gre za vodni lovilec oziroma pretočni bazen, ki so ga zgradili v sklopu sanacijskih del na rudniških površinah na tem območju. Betonski jašek je še prazen, brez vode, ker še ni povsem dokončan.
Prav nasproti in vzporedno čez cesto sta namreč z vodo napolnjena kanal in pretočni bazen. Tako, kot ni znano, zakaj so poskakale v suhi jašek. Ta je brez vode, le v enem od kotov je majhna luža. Teh prostovoljca nista mogla rešiti. Pretočni bazen je namreč strm in globok 3 metre ali še več in vanj ali iz njega nikakor ni možno brez lestve ali vrvi, zaradi globine pa si tudi žabe same ne bodo mogle utreti poti iz njega. V njem ujetim živalim zato nista mogla pomagati.
Najbolj se je izkazala Tina Baloh, ki je osvojila vse kar se je osvojiti dalo. Prva mesta je osvojila v dveh mladinskih kategorijah in v kategoriji »open«, kjer borke tekmujejo v eni kategoriji brez težnostne omejitve. Skupaj z Madžarsko kolegico sta nastopili tudi v borbah dvojic in prav tako podredili vse svoje nasprotnice. Nastopila je tudi med članicami, kjer je s tremi zmagami osvojila tretje mesto in pokazala, da ji prehod v članske vrste ne bo predstavljal težav. Z osvojenimi štirimi zlatimi in bronasto medaljo je ponovno dokazala, da sodi v sam svetovni vrh.
Franci Props
Najemnik športne dvorane SPL je pripravil primerjalne analize in ugotovil, da je ogrevanje s plinom bistveno predrago, zato je ponudil alternativni vir energije -toplotno črpalko. Direktor Franci Props je na seji dejal, da bo celoten projekt financiralo njihovo podjetje, Mestna skupnost Litija pa bo po mesečnih obrokih odplačalevalo investicijo v roku petih letih. Po njegovih besedah naj bi prihranek z novim načinom ogrevanja in hlajenja znašal najmanj 20 odstotkov, na letni ravni okoli 17.000 evrov.
Klemen Grošelj
V letu 2017 je imel največ dela v Trbovljah, kjer je obravnaval 39 inšpekcijskih zadev, v Zagorju 24 in v Hrastniku 10.