Uspešnega kolesarja je pred nekaj leti zbil avto, zato je kolo postavil v kot in obul tekaške copate. Že na prvih tekmah v gorskem teku je zmagal in ‘padel noter’, pravi 49-letni Hrastničan Miran Cvet, sicer član Kluba gorskih tekačev Papež iz Kamnika. Vsako leto nastopi na okoli 25 gorskih tekih in dosega vrhunske rezultate. Je tudi državni prvak v gorskem teku, na Krvavcu je 8 kilometrov pretekel s časom 56:31.
Miran Cvet
Kako ste ‘preklopili’ iz kolesarjenja v gorski tek?
Brez večjih težav. Tako gorski tek kot kolesarjenje sta vzdržljivostna športa. Če se jima posvetiš, so rezultati tu. Nekaj seveda prinesejo tudi geni, na testih so bili moji rezultati nadpovprečni, a brez treninga tudi uspehov ne bi bilo. S športom sem se začel ukvarjati že kot otrok.
Kje in koliko trenirate?
S treningom v Zasavju res ni problemov, hribov imamo dovolj! V povprečju treniram uro ali dve na dan. Si pa treninge načrtujem glede na družinske in službene obveznosti. Na prvem mestu je družina, nato tek.
Vrhunske rezultate v gorskem teku dosegate kljub temu, da hodite v službo?
V Steklarni Hrastnik sem zaposlen kot vzdrževalec. Nadure konec tedna pišem v dobro, tako da grem lahko iz službe ob 13h, takoj na trening in sem do kosila doma. Drugih ugodnosti nimam, nihče te ne vpraša, če si športnik ali ne.
S treningom gorskega teka v Zasavju res ni problemov, hribov imamo dovolj!
Motivacije vam ne zmanjka?
Ni mi težko iti na trening, včasih, ko sem bil mlajši, mi je oče še branil. Moja motivacija so dobri rezultati, trenutno sem najboljši Slovenec v gorskih tekih. Datumi tekem so znani in vem, da če ne bom treniral, na tekmah ne bom dovolj dober. Dokler sem konkurenčen in se na tekmah v Sloveniji uvrstim med prve tri, bom zagotovo tekmoval. Pozimi obračam pedale na sobnem kolesu, plavam … a tudi slabo vreme ni ovira za tek, čeprav je res, da ti sonce da dodatno motivacijo.
O čem razmišljate med tekom?
Ko pridem iz ‘šihta’, kjer je hrupno, mi tek v hrib ‘sprazni’ glavo … domov s treninga pridem prijetno utrujen, a hkrati spočit. Na tekmah pa razmišljam o tem, koliko moram še preteči, koga moram še prehiteti …
Ste s športom ‘okužili’ tudi družino?
Hčerka je do pred kratkim trenirala košarko, sin igra nogomet, žena pa teče zase, za svoje zdravje. Imam pa zelo rad, da gredo z mano na tekmo, navijajo zame. Tudi jaz hodim na njihove tekme. Če gre vsa družina skupaj, je to kot izlet.
Kako pa je s prehrano?
Prehrana je pri teku zelo pomembna, sam sem sicer na dieti zaradi želodca, tako da sem že blizu ideala. Pojem kar dosti, a večkrat po malem. Se pa kilogrami pri gorskem teku hitro poznajo. Na enournem teku od Krvavca do Zvoha se pri hitrosti pozna že pol kilograma preveč. Sam na srečo nimam težav s kilogrami, imam hitro presnovo; tudi po konce sezone se zredim le za kakšen kilogram. Za tekače je dobro, da so lahki, a seveda ne shirani.
Glede na rezultate je najbrž vaša tehnika teka zelo dobra?
Pri teku v klanec si prisiljen, da popraviš tehniko teka, da stopaš najprej na prste, drugače ne gre. Še vedno pa nimam popolne tehnike. Ko si spočit še gre, ko si utrujen delaš predolge korake. A gorski tek ni le tek v klanec, je tudi tek po klancu navzdol. Sam lažje tečem v hrib, kot pa navzdol, ko trpijo kolena. Na ravnini, ko treniram hitrost, 10 kilometrov pretečem v 33 minutah, kar je zelo soliden rezultat za gorskega tekača.
Mnogi, ki so prej ležali na kavču, bi radi preveč prehitro. Bi kar takoj odtekli deset kilometrov. Saj jih lahko odtečejo, a 90 odstotkov takšnih tekačev bo imelo po enem letu hude, celo trajne poškodbe.
Se lahko 40+ letnik odloči, da bo postal gorski tekač?
Lahko, a če se ni nikoli prej ukvarjal s športom, ima problem … nima minulega dela, nima navajenih kolen, ahilovih tetiv, mišic … Mnogi, ki so prej ležali na kavču, bi radi preveč prehitro. Bi kar takoj odtekli deset kilometrov. Saj jih lahko odtečejo, a 90 odstotkov takšnih tekačev bo imelo po enem letu hude, celo trajne poškodbe. Mnogi, ki bi radi shujšali, začnejo teči. V hrib hodijo, navzdol pa tečejo in s tem obremenjujejo kolena. Če bi rad shujšal, hodi, kolesari, ne teči! Kljub rednemu treningu si, recimo, zdajle ne bi upal na 42 kilometrski maraton. Saj kondicijsko bi zdržal, a ne vem, kako bi bilo z mojimi koleni. Rad bi namreč še dolgo tekel. Nikoli ni prepozno začeti s športom, a treba je športati po pameti.
Evroparka
Približno 50 članov šteje KD Svoboda Dol pri Hrastniku in ima tri sekcije – gledališčnike, fotosekcijo in ženski pevski zbor. V preteklosti je bil na Dolu tudi moški pevski zbor, pove Janjičeva, a je ta prenehal. Večinoma nastopajo v lokalnem okolju, nekaj malega tudi izven Zasavja in izven slovenskih meja.
Članica z najdaljšim stažem Milojka Štefane.
Letos je ravno 70 let kar se je ustanovilo Delavsko prosvetno društvo, sprva s pevkami in dramsko sekcijo in kot ponosno opisuje predsednica so bili oboji zelo uspešni. Kakšno desetletje po ustanovitvi je motivacija upadla, vse dokler ni zadeve v roke vzel v 80. letih Marko Orožen in takrat že KUD Svoboda Dol angažiral za več prizadevanj, nastopov. Poleg treh današnjih sekcij so v tistem obdobju ustanovili še dva ansambla. Orožnu gre zahvala tudi za takratno sanacijo dolske dvorane.
Pavle Hevka, DRSI.
Za predsednico države kandidiram, ker mi ni vseeno. Želim biti predsednica, ki stoji za ljudmi in misli vnaprej. Kot vedno v življenju, če želiš, da se kaj premakne, in meniš, da bi k temu lahko prispeval, se pač moraš izpostaviti. Verjamem, da je čas, da priložnost v Sloveniji dobijo tudi mladi in z mano jo bodo dobili, saj se bo slišal tudi njihov glas. Verjamem, da si Slovenija to zasluži in to tudi potrebuje. Ljudje potrebujejo predsednico, ki sliši njihov glas in poskrbi, da so slišani tam, kjer se sprejemajo odločitve. Kandidiram, ker verjamem, da moramo Slovenijo vrniti ljudem.
Predvsem lahko pomagam spremeniti odnos države do ljudi. In nato, upam, lahko pomagam vrniti tudi zaupanje ljudi v državo. Sloveniji in predsedniški funkciji moramo vrniti dostojanstvo. Sloveniji moramo vrniti pogum, da se lotimo novih podvigov, vrniti ji moramo ponos na ljudi in dosežke, ki jih ni malo! Predvsem moramo ljudem na obraz vrniti nasmeh, da se z energijo lotimo stvari in jih izpeljemo pošteno in pravično. Sloveniji moramo vrniti prihodnost!
Je to, da ste se “iznenada” znašli na političnem parketu, prednost ali ovira?
Slovenci si želijo, da tudi mlajša generacija prevzame odgovorne položaje v državi. Želijo si, da bi bile stvari dosežene, da bi dogovori veljali. Danes tega občutka ni, zato je potreben nov pristop, ki ni obremenjen s preteklostjo. Zlasti mladi ne želijo več, da je država v rokah elit, medijev, kapitala in »starih obrazov«, ki že 20 let obljubljajo spremembe, po volitvah pa pozabijo na vse. To je bistvo mojega programa – Slovenijo želim vrniti ljudem.
Suzana Lara Krause z zagorskimi člani SLS.