Radeške mažorete so bile ustanovljene že daljnega leta 1982 in veljajo za eno najstarejših mažoretnih skupin v Sloveniji. O mažoretkah, njihovih uspehih, težkih treningih in še marsičem smo se pogovarjali s trenerko Tadejo Rozman.
Za uspehi se skriva mnogo truda in odrekanj. Kako potekajo treningi?
V klubu trenutno deluje pet aktivnih trenerk, ki ločeno poučujemo 3 starostne skupine. Najmlajša cici skupina, katere članice ob vpisu štejejo rosnih šest let, trenira enkrat na teden, kadetinje in seniorke pa seveda večkrat, v tekmovalnem delu sezone tudi po petkrat tedensko. Zelo pomembne so vikend priprave izven domačega kraja, kjer je poudarek predvsem na team buildingu deklet in vodstva kluba.
Kako številčne ste radeške mažoretke?
Trenutno naš klub šteje 60 aktivnih mažoret, skupno število članov kluba, ki obsega še vodstveni in trenerski kader, starše, prijatelje in ostale simpatizerje pa je še precej višje.
“Radeški navijači so ena najbolj organiziranih navijaških skupin, ne le v slovenskem, pač pa tudi v evropskem merilu. Skupaj tvorimo nekakšno oranžno družino.”
Verjetno je trdo delo odraz številnih uspehov, s katerimi se lahko pohvalite.
V ponos nam je konstantna uspešnost v našem delu, saj smo že 10 let zaporedoma državni prvaki v različnih kategorijah, po najvišjih mestih pa posegamo tudi na evropskih tekmovanjih.
Radeške mažoretke že več let zaporedoma osvajajo naslove najboljših v Evropi med solistkami in paru, lani pa so premagale vso konkurenco in se okitile z naslovom evropskih prvakinj. S tem smo v klubu dokazali, da s trdim delom, odrekanjem, vztrajnostjo in z željo verjeti v nekaj “nemogočega”, zmoremo premagati tudi najmočnejše in največje.
Plesalke, navijačice, mažoretke – ne gre vse “v isti koš”.
Zmotno je mišljenje, da je vsako dekle, s palico v roki mažoreta. V naši, klasični mažoretni dejavnosti gre za uniformirana dekleta, ki posamično ali v večjih skupinah izvajajo različne koreografije s palico ali pom poni. Pri twirlingu skupine niso tako številčne, dovoljena je tudi določena akrobatika, uniforme v tej disciplini zamenjajo tekmovalni dresi, tekmujejo pa lahko tudi moški. Palica je skupen rekvizit obema panogama, sicer pa sta si panogi precej različni.
Tadeja Rozman zase pravi, da je že skoraj celo življenje mažoreta. Plesati je začela v vrtcu z rosnimi 6 leti. Po prenehanju plesne kariere je pred leti prevzela mesto trenerke. Danes poleg strokovnega vodenja radeškega kluba ter treniranja seniorske ekipe, opravlja še vlogo predsednice Sodniškega odbora v Mažoretni zvezi Slovenije.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Vsakega tekmovanja se lotimo z jasnim ciljem – dati vse od sebe in poskušati biti najboljši. Vedno smo zagovarjali dejstvo, da je potrebno ciljati visoko in da na tekmovanja ne gremo le sodelovati. Na nastopih in turnejah sodelujemo, na tekmovanjih pa tekmujemo. Zato vendarle tekmovanja so.
“V našem klubu načrti in cilji nikoli niso bili nizkoleteči.”
Edini smiseln in smotrn kratkoročni cilj našega kluba je obdržati naslov evropskih prvakinj, dodaten motiv pa nam predstavlja dejstvo, da bo evropsko prvenstvo letos prvič v Sloveniji.
Da so gradbeno inšpekcijo opozorili na težave, ki se dogajajo na območju Hrastnik – Blate, je že na majski občinski seji povedal Tomaž Sihur, vodja oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe v občini Hrastnik ter pojasnil, da je gradbena inšpekcija tista, ki je pristojna za vsako poseganje v prostor.
Podoba Hrastnika izven mestnega jedra
Zagorska umetnica Lili Hribovšek je kot mentorica lani oktobra prevzela skupino Zalik – Zagorske likovnice. Vsak teden so risale in slikale v prostorih zagorskega Centra za socialno delo. In, ko so razmišljale, kako bi se oddolžile za uporabo prostorov, so prišle na idejo in nastala je čudovita poslikava ob vhodu v prostore centra.
Hribovškova deluje v društvu ARS vizija, kjer otroke in odrasle poučuje o tehnika risanja in slikanja in z njimi ustvarja umetnine. Trenutno ima ARS vizija počitnice, 18. septembra pa jih čaka skupinska študijska razstava v avli delavskega doma Zagorje. Oktobra bo umetnica Lili znova sprejemala mlade umetnike in umetnice v Malo šolo risanja in slikanja.
“Družina” pozdravlja vsakega obiskovalca zagorskega centra.