Bralec nam je sporočil, da se je pred nekaj minutami v Zagorju v križišču pri Sparu pripetila prometna nesreča. Cesta menda ni zaprta, obstaja pa nevarnost naleta. Previdno in počasi!
Naša dojenčica je zelo dobrovoljen otroček. Malo jo ogovoriš pa se reži in smeji do roba njene brezlasne glave. Pravi dobrovoljček. Razen, kadar je lačna, žejna, pokakana, zaspana ali iz povsem neznanih razlogov. Ali kadar ji ne pustim, da v vročo juho vtakne roko. Ali, da si v usta zatlači peki papir. Takrat zna biti precej huda.
Pa kadar je božič. Ko se je naša družina zbrala pri babi Ivi na hribu, ko so se iz vsepovsod slišali nežni kraguljčki, ko je toplina sevala iz naših src in so lučke čarale prijetno čarobno vzdušje … se je iz naše hiše slišalo tuljenje. Ne tuljenje, grozovito rjovenje. Govorim o rjovenju, ki je zvenelo kot bi deset ranjenih in nesrečno zaljubljenih zverin nosila polna luna.
Koncert je trajal polni dve uri. Ob mojem tresenju, petju, postavljanju na glavo in švicanju. In obupani jokajoči spremljavi. Moji. Za hipec je dete od silovitih čustev zaspalo. Takrat sem začutila toplino v srčku, opazovala, kako lepa in mirna je, ko spi in ob prijetnem čarobnem vzdušju vase zmetala božično večerjo. Ravno, ko sem si v usta zatlačila še kos potice, se je repertoar ponovil. Še siloviteje in glasneje. Tako glasno, da so naju pošiljali na urgenco, ker je otroček bolan. Ušeska ima vneta. Trebušček jo boli. Sigurno jo nekaj črviči.
Pa sva šle s to ubogo, ubogo punčko domov. V pripravljenosti, da jo res odpeljem na urgenco, če bo potrebno. In ta uboga, res uboga punčka, se mi je v varnem zavetju domače dnevne sobe smejala z najlepšim brezzobim nasmehom na svetu, se muckala, stiskala in bila oh in sploh najbolj srečen otrok! Vse kaže, da bo zapečkar! In ob tem dejstvu moja potepuška duša ni preveč srečna. A prepričana sem, da bomo malo upornico ukrotili in postavili v prave – popotniške okvire. Prepričana! Ker mi se ne damo! In se ne pustimo! Nikoli!
Razen ob božiču …
in družinskih praznikih.
In ko se nam otrok smili.
In ko nas malo skrbi.
In še kdaj.
Sicer pa nikoli!!!
Na božični večer sva tako zamudili cel rompompom, ki ga je povzročil stric Samo, ki se je podpisal na VSA darila. Naša uboga Iva je še cel teden govorila, kako čudno je bilo, da je Božiček hotel obdariti samo njega. Da sicer je priden, ampak tako zelo pa tudi ne. In da ne verjame, da bi Samu pristajala otroška spodnja majčka in da se bo igral z Barbikami. Se je pa zelo razveselila svojih daril. In ko sem jo vsa navdušena vprašala, katero ji je bilo najbolj všeč, je kot iz topa izstrelila: »Tisto za prijatelja Maksa«. Bravo, Božiček. Švicanje po polnih trgovinah in puljenje las, kaj bi kupil, da bo otrok darilo sprejel z velikimi in na široko odprtimi očki … se je očitno splačalo. Za Maksa.
Ker sem bila zaradi že znanih vzrokov na božični večer odsotna, letos tudi Tomažu ni bilo treba paradirati v spodnjih gatah. Ni tako čudno, kot se mogoče sliši. Tomaž je nekoč v dar dobil res hude jelenje boksarice z rogovi, muziko, kraguljčki in vse kar spada zraven. In ker so bile res hude in zabavne, jih je bilo seveda treba pokazati še drugim. Vsaj jaz sem bila takšnega mnenja. On mogoče ne tako zelo. Pod manjšim pritiskom veh prisotnih pa je le popustil in pokazal del teh famoznih gat. Verjamem, da se je ob tem počutil izredno famozno! Letos se je ognil. Čeprav ga sumim, da jih je že preventivno vtaknil v žep. Kot sem rekla … ni tako zelo čudno, kajne?
Naše praznične dni je sicer zelo zaznamovala risanka, za katero sem prepričana, da starši še niste slišali: Ledeno kraljestvo. Z Ivo sva se ovijali v ogrinjala (kot Ana in Elsa) in cele dni nosili krone. Krono, na katero pozabiš, da jo imaš. In tako ti lastna hči, potem ko glasno oznaniš, da ne greš na konec sveta, ampak samo na wc, mimogrede navrže: »O, princeska gre kakat!«
Tako … Za božič sva bili z dojenčico res večino večera sami. Smo pa zato na novoletni večer nepričakovano dobili partijo kolegov in cel žur. Žur, kjer smo plesali in peli Leeeet it gooooo, se igrali s punčkami, reševali nalogice in se nacejali z otroškim šampanjcem (Elsinim, seveda). Po polnoči pa sredi dnevne sobe še postavljali šotor iz dek in klinov, česar se je najbolj veselila prijateljica Neža, ki je sicer že ob devetih zvečer sanjala o postelji. Tako smo preživeli miren in lep prestop v novo leto. Le prijatelji so bili malce pod pritiskom, ker je Iva ves čas zahtevala od njih, da plešejo. Ker žurke brez plesa ni.
Aja, za novo let pa je le dobila najboljše darilo na svetu! Majhen jajc, ki ga postaviš v vodo in iz njega se čez tri dni izleže pingvinček. To neverjetno jajce nas je prisililo, da smo zgodaj vstajali in preverjali, če je živalca že zunaj. Hvala, pr’jatli! Je pa imelo status najboljšega darila samo do takrat, ko je Iva ugotovila, da se iz jajca dejansko ne bo izlegel živ pingvinček, temveč igračka. Na kar bi me mogoče moralo opozoriti že dejstvo, da jo je bilo ves čas strah, da se bo pingvin v vodi pokakal.
Če se bomo torej celo leto ovijali v ogrinjala – deko, s krono na glavi in se delali, da smo del muzikala … Nam res ne bo težko.
Posebnih pogojev in znanj ne zahtevajo, je pa tudi res, da plačila za funkcijo ni.
Svet zavoda Regionalne razvojne agencije Zasavje (RRAZ), ki bo sestavljen iz 8 predstavnikov vseh treh občin išče predstavnika zainteresirane javnosti. Funkcija velja za 4 letni mandat, število srečanj, ki jih bodo opravili in program dela je v domeni sveta zavoda, nam je pojasnil direktor RRAZ Tadej Špitalar. Za občutek, v lanskem letu se je svet sestal šestkrat, naslednja seja pa je predvidena 23. januarja.
Izbirali bodo župani
Imenovanje bodo v imenu Sveta Zasavske regije opravili župana in županja.
Torej, na javni poziv se lahko prijavijo vse polnoletne osebe, pomembno je, da prijavljeni pojasnijo, zakaj želijo sodelovati kot predstavnik zainteresirane javnosti v svetu zavoda agencije.
Prijave pričakujejo na RRAZ vse do 15. januarja, razpis je dostopen na spletni strani RRAZ.
Hrastniški policisti so bili včeraj ob 10.35 obveščeni o prometni nesreči na Dolu pri Hrastniku, kjer sta tovorna vozila trčila z vzvratnimi ogledali. Nastalo naj bi za okoli 850 evrov materialne škode.
V Trbovljah sta v večernem času neznana storilca poskušala vlomiti v vrtno uto v Trbovljah, vendar sta bila s strani lastnika prepodena. Policisti še zbirajo informacije o neznancih.
Policija je poslala obvestilo o pogrešanem Igorju Župancu iz Kisovca.
Kot so sporočili s Policijske postaje Zagorje ob Savi je pogrešan 44-letni Igor Županc iz Kisovca. Visok je približno 180 cm, močnejše postave, kratkih las temno rjave barve in okroglega obraza. Brk in brade nima.
Svojci so Igorja nazadnje videli v soboto 7. januarja, ko je od doma odšel neznano kam.
Policisti tako naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešani osebi, da podatke sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali Policijsko postajo Zagorje ob Savo (03 56 83 400) ali pokličejo na 113 oziroma na anonimni telefon 080 1200.
Objavljena fotografije je iz leta 1994, še opozarjajo policisti, ki trenutno druge nimajo.
So odločni Zagorjani, da kljub pomanjkanju evropskih razpisov, s katerimi bi gradili in delali, ne bodo “jamrali” in čakali na boljše čase. Po besedah direktorja občinske uprave Zagorje Rudija Medveda so se in se še bodo “spravili” na ekoskladove razpise in Fundacijo za šport.
Dobrih 100.000 evrov se jim obeta
Pump track v Evroparku že letos.
V letu 2017 naj bi izvedli 4 projekte, podprte s sofinanciranje Fundacije za šport. Pridobitev Evroparka bodo dobrih 55.000 evrov vredni zabojniki za garderobe, polovico bo pokrila občina, polovico fundacija. Evropark pa bo v letošnjem letu bogatejši še za pump track. Investitor projekta težkega skoraj 30.000 evrov je Kolo klub, polovico bo primaknila fundacija.
S pomočjo sofinanciranja projektov Fundacije za šport bodo Zagorjani izboljšali športno infrastrukturo.
Na razpis Fundacije za šport so v Zagorju prijavili tudi ograjo okrog pomožnega nogometnega igrišča v Evroparku. Nogometni klub Zagorje bo tako bogatejši za ograjo, polovico investicije, kot ostale pa bo pokrila fundacija (21.500 evrov).
In še zadnji od štirih, najdražji. Zavod za šport bo v 2017 obnavljal streho športne dvorane, investicija vredna 134.770,66 evrov, bo s strani fundacije pokrita le delno. Ta bo prispevala dobrih 33.000 evrov.
Hrastniška policijska postaja je nedavno dobila novega šefa. Marjan Turnšek je otroštvo preživel na Izlakah, dabes pa živi v Trbovljah in Zasavje dobro pozna. V Hrastniku pa je pred leti že delal kot komandir in po desetletju dela v Litiji se je znašel znova na »istem stolu«.
Ste izbrali Hrastnik, ker se je odprlo delovno mesto, ali ste želeli prav Hrastnik?
No, dejstvo je, da sem si po desetih letih zaželel malo spremembe, in ker me zaenkrat v Ljubljano še ne »vleče«, sem pač izkoristil to priložnost in se prijavil na prosto delovno mesto na Policijsko postajo Hrastnik.
Poglejte, moje dosedanje delo v zadnjih petnajst letih je bilo vpeto v stalno sodelovanje z lokalno skupnostjo, saj policija ni sama sebi namen.
Kakšno bo vaše sodelovanje z lokalno skupnostjo?
Vsi na lokalnem nivoju delujemo v dobro naših prebivalcev in vsi si zaslužijo in seveda tudi pričakujejo kvalitetno in najboljšo storitev. S povezovanjem in dobrim sodelovanjem z lokalno skupnostjo, pa ne samo z županom, tudi s šolo, vrtcem, zdravstvenim ustanovam, gasilskim društvom … pa je ta sinergija lahko bistveno boljša. Tako bo moje delovanje v večini usmerjeno v dobro sodelovanje vseh deležnikov na področju »varnosti« kot širši pojem.
Kaj bodo vaši največji izzivi?
Vsekakor je v današnjem tempu življenja, kjer se vedno kar nekam hiti, kadrov je manj kot bi si želeli, umetnost vzdrževati dobro delovno klimo, tako da je že to eden izmed izzivov, in sicer vzdrževati kolektiv v dobri kondiciji in na takšnem nivoju, da bo najboljši servis državljanom.
Na hrastniško policijo že dolgo letijo očitki, da ima največ kazni daleč naokoli in najmanj opozoril? Lahko pričakujemo mehkejši pristop?
Moje delo bo takšno kot do sedaj, usmerjeno k zagotavljanju varnosti vseh in tudi na vseh področjih policijskega dela.
Kaj je po vašem največja težava Hrastnika (droga, alkohol, prometne nesreče …)?
Težko govorim o težavah, vem pa, da je vse našteto prisotno, in da bo naše delovanje tudi temu v bodoče dajalo večjo pozornost. Na teh področjih vidim še nekaj svetlih točk na našem preventivnem delovanju in sodelovanju z lokalno skupnostjo in ostalimi, kot sem že prej omenil.
Koliko policistov šteje PP Hrastnik danes?
Policijska postaja šteje 19 pooblaščenih uradnih oseb.
Se obetajo še kakšne druge kadrovske spremembe na postaji?
Kadrovske spremembe zaenkrat na Policijski postaji Hrastnik niso predvidene.
Ali nov komandir pomeni v kratkem tudi nova policijska postaja? Si boste prizadevali za prostore na Resnici?
Žal tega ne morem potrditi, je pa res, da si bom močno prizadeval za nove prostore, saj kot je bilo že večkrat omenjeno, obstoječi prostori niso funkcionalni za naše delo.
SORODNI ČLANKI:
Osvetlitev ceste na Lokah, obnova dotrajane brvi čez Medijo, postavitev avtobusnega postajališča, ureditev prehoda za pešce, osvetlitev na območju strelišča, …
Vse to lahko počaka!
Tako so odločili občinski svetniki na decembrski seji v Zagorju. V proračun za leto 2017, za vse investicije je letos na voljo 3,1 milijona evrov, teh investicij namreč niso umestili.
Brv čez medijo nevarna?
Brv čez Medijo je v slabem stanju, dotrajana, sčasoma so na njej nastale številne poškodbe. “Je pot preko nje sploh še varna?” so spraševali tudi svetniki na decembrski občinski seji v Zagorju.
Poklicali smo ravnateljico Vrtca Zagorje Darjo Rakovič, ki nam je povedala, da otroci enote Ciciban uporabljajo predvsem most čez Medijo, ki se nahaja za vrtcem in je v normalnem stanju. Dotrajane brvi nekoliko nižje pa po besedah ravnateljice otroci ne uporabljajo.
Še naprej v temi
V občini Zagorje je kar nekaj odsekov, ki nimajo urejene javne razsvetljave in so zato v večernem času povsem v temi. Osvetlitev je tako urejena le do trgovine Spar, v temi je cesta do cerkve na Lokah, kjer se sprehaja veliko ljudi, neosvetljeno je tudi strelišče na Naselju na Šahtu.
Župan Matjaž Švagan je na seji pojasnil, da razsvetljava ni urejena na odsekih, kjer je prometa izredno malo, kjer so edini uporabniki stanovalci, bodo pa tudi to uredili v prihodnosti.
Prehoda za pešce tudi ne bo
Iz letošnjega proračuna pa je izpadla tudi investicija za ureditev avtobusnega postajališča in semaforiziranega prehoda za pešce v Kisovcu. Je pa letos v načrtu tovrstna ureditev na Mlinšah.