“Odločili smo se, da 50 obletnico naše šole posvetimo dolgoletnemu sodelavcu Francu Kopitarju, akademskemu slikarju, kiparju, fotografu, filmskemu ustvarjalcu, pesniku, likovnemu pedagogu, ki je s svojim delom pustil vidne sledi ne samo na naši šoli, pač pa tudi izven meja zagorske doline,” je povedala ravnateljica OŠ Ivana Skvarče Alenka Ašič.
Šoli poklonili kip Franca Kopitarja
Praznovanju se je priključila občina Zagorje na poseben način. Šoli je poklonila kip Franca Kopitarja, delo priznanega kiparja Mirsada Begića. “4. junija bomo kip svečano odkrili. Pripravili smo tudi razstavo nekaterih njegovih del in osebnih predmetov, spominskih knjig, praznovanje pa bomo zaokrožili z osrednjo kulturno prireditvijo,” pravi Ašičeva.
Na prireditvi bo nastopil Big Band Zagorje in pevec Matic Jere. Podelili bodo priznanja za likovni natečaj ‘Jaz umetnik’, predstavili šolsko himno ter vsem obiskovalcem podarili spominsko darilo.
Prvi del praznovanja 50 obletnice je Osnovna šola Ivana Skvarče izvedla že lani, ko je pripravila odmevno prireditev Poklon umetnosti. Osrednji gostje so bili nekdanji učenci šole, umetniki, ki so s svojimi deli ime Zagorja ponesli v svet.


Desusov poslanec Ivan Hršak
Župan je pričakoval več finančne pomoči države.
da bi po pregledu novorojenčka sploh videle, kdo je tisti, ki presoja o zdravju njihovega otroka? Trditve direktorice so drugačne od izkušenj porodnic. Pediatri otroka pregledajo ali v štaciji ali v sobi in po pregledu podajo informacije materam, trdi direktorica. In smo tam. Porodnici iz Hrastnika in Trbovelj trdita drugače. Prva je pojasnila, da pediatra ali pediatrinje sploh ni videla. Otroka so odnesli v štacijo, “vse je ok” pa je po pregledu sporočila mamici kar sestra. Drugi mami so otroka tudi odnesle sestre v štacijo in po prvem pregledu niti ni vedela, kdo ga je pregledal in kako in kaj je z njim. Do matere je pediatrinja prišla šele tretji dan, ko je bil otrok tako shujšan, da so mu morali vstaviti infuzijo. “Počutila sem se kot, da sva z otrokom vsem odveč” opisuje mama, ki je kasneje, ko je želela posvet pediatrinje, morala »stražiti« pred štacijo, da je dobila vse potrebne informacije.
Mamice, katerih otroci imajo težave, morda celo najhujše, torej da zgubijo otroka, so v Trbovljah prepuščene same sebi. Ena takšna zgodba o preminulih dvojčkih je v javnosti veliko odmevala in mamica je opisala, kako so jo boleli pogledi osebja, do nje pa ni skoraj nihče pristopil.“Nobena sestra ni izrazila sožalja…ne tisti večer, ne dan za tem. Niti me nobena ni pogledala v oči, kot da sem kužna…” Videla je le šepetanje za hrbtom, medtem ko je doživljala pekel. Tudi druga mama, katere otrok je imel postavljeno hudo diagnozo, je doživela natanko to. Sestre so se spogledovale, po prejeti diagnozi pa ji niso omogočili niti sobe, prostora, kamor bi se, vsaj za kratek čas lahko umaknila od vseh in razmislila. Oči osebja so jo spremljale na vsakem koraku, v najhujši stiski pa ji pomoči ni ponudil nihče.
Na poslanstvo, ki ga opravljamo, smo ponosni, je zapisala direktorica Marina Barovič.

Pogled iz sobe v porodnišnici.
10.000 evrov iz proračuna