03. 06. 2016

Zdravnika, ki pregleda otroka, mama sploh ne spozna

Porodnice se sprašujejo, zakaj se pediatri ne srečajo z mamami, da bi po pregledu novorojenčka sploh videle, kdo je tisti, ki presoja o zdravju njihovega otroka? Trditve direktorice so drugačne od izkušenj porodnic. Pediatri otroka pregledajo ali v štaciji ali v sobi in po pregledu podajo informacije materam, trdi direktorica. In smo tam. Porodnici iz Hrastnika in Trbovelj trdita drugače. Prva je pojasnila, da pediatra ali pediatrinje sploh ni videla. Otroka so odnesli v štacijo, “vse je ok” pa je po pregledu sporočila mamici kar sestra. Drugi mami so otroka tudi odnesle sestre v štacijo in po prvem pregledu niti ni vedela, kdo ga je pregledal in kako in kaj je z njim. Do matere je pediatrinja prišla šele tretji dan, ko je bil otrok tako shujšan, da so mu morali vstaviti infuzijo. “Počutila sem se kot, da sva z otrokom vsem odveč” opisuje mama, ki je kasneje, ko je želela posvet pediatrinje, morala »stražiti« pred štacijo, da je dobila vse potrebne informacije.

“Nobena sestra ni izrazila sožalja…ne tisti večer, ne dan za tem.”

Mamice, katerih otroci imajo težave, morda celo najhujše, torej da zgubijo otroka, so v Trbovljah prepuščene same sebi. Ena takšna zgodba o preminulih dvojčkih je v javnosti veliko odmevala in mamica je opisala, kako so jo boleli pogledi osebja, do nje pa ni skoraj nihče pristopil.“Nobena sestra ni izrazila sožalja…ne tisti večer, ne dan za tem. Niti me nobena ni pogledala v oči, kot da sem kužna…”  Videla je le šepetanje za hrbtom, medtem ko je doživljala pekel. Tudi druga mama, katere otrok je imel postavljeno hudo diagnozo, je doživela natanko to. Sestre so se spogledovale, po prejeti diagnozi pa ji niso omogočili niti sobe, prostora, kamor bi se, vsaj za kratek čas lahko umaknila od vseh in razmislila. Oči osebja so jo spremljale na vsakem koraku, v najhujši stiski pa ji pomoči ni ponudil nihče.

Vrzeli med zaposlenimi in vodstvom vse glasnejše

Na poslanstvo, ki ga opravljamo, smo ponosni, je zapisala direktorica Marina Barovič.

Ampak za zgornji zgodbi direktorica najde odgovor. Osebje je usposobljeno, pravi: »Vsi zaposleni so se v letu 2014 udeležili posebnih delavnic s področja komunikacije ravno z namenom obvladovanja veščin komunikacije v timu in z ljudmi, ker smo si lahko karakterno močno različni.« Po njenih besedah tako bolnišnica izvaja številne aktivnosti izobraževanja zaposlenih, kljub temu pa mame poročajo, da je na oddelku prav vsak dan mogoče slišati, kako se osebje prepira med sabo, kako kritizirajo način dela, vodenje – in vse to vpričo bolnikov.

»Nihče me ni naučil baby handlinga«

Za pravilno rokovanje z otrokom se uporablja angleški izraz in ne vključuje le oblačenja in previjanja, temveč tudi dvigovanje, spuščanje, obračanje in podobno. Tega v trboveljski porodnišnici ali ne znajo, ali pa mamam ne pokažejo. Vseh 6 porodnic, s katerimi smo stopili v kontakt, nam je potrdilo, da jim sestre handlinga niso pokazale, niti ga na njihovih dojenčkih niso izvajale. »Sploh nisem vedela, kaj je to handling, dokler nisem z otrokom pri dveh mesecih šla na ljubljansko pediatrijo, kjer so me naučili povsem drugače, kot sestre v Trbovljah kažejo že desetletja,« je pojasnila ena izmed mamic. Pa spet odgovor Barovičeve, da se rokovanje »intenzivno« izvaja pri novorojencih, ki imajo težave z obvladovanjem drže, nedonošenčkih ali otrocih z nevrorazvojnimi težavami. In na tem mestu direktorico (spet) ujamemo na laži. Eden izmed dojenčkov, nedonošenček z razvojnimi težavami je bil v porodnišnici pet dni in o pravilnem rokovanju ni bilo ne duha ne sluha – niti s strani osebja, kaj šele, da bi tega naučili mamico.

Popolna ignoranca iz direktoričine pisarne

Direktorica Marino Barovič, je naša vprašanja sprva povsem preignorirala. V mesecu dni nam ni niti odpisala. Po pojasnilu informacijske pooblaščenke, da krši zakon, in da jo kot medij lahko prijavimo, ter po navodilu ministrstva naj se obrnemo na Svet zavoda in po ukrepanju predsednice Sveta zavoda Sabine Drobnič, smo odgovore vendarle prejeli.

Pogled iz sobe v porodnišnici.

Po vseh odgovorih pa direktorica še zapiše v sporočilo: »Nismo idealni, imamo napake, ki niso storjene zavestno in ki bi namenoma škodile komurkoli.« Na svoje delo so ponosni in se trudijo, še doda, zato jih pohvalijo. Vse obtožbe bolnišničnega osebja, ki niso argumentirane, pa so zanjo žaljive in nedopustne. Ampak kaj več, kot pričanje mamic, ki so na svoji koži doživele to, o čemer pišemo, težko podamo. In tudi, če napake, kot pravi Barovičeva, niso storjene zavestno, so zato opravičljive ali je vprašanje o strokovnosti osebja povsem na mestu?