19. 08. 2015

V Trbovljah že skoraj leto dni iščejo novega direktorja Centra za socialno delo.

Na vsakem razpisu, torej že trikrat do sedaj je le za kakšen glas spodletelo trenutnemu vršilcu dolžnosti Roku Zupancu. Edina kandidatka, ki je bila s strani Sveta zavoda enkrat predlagana in prikimal ji je občinski svet pa je, zaradi namigovanj na korupcijo, niso potrdili na ministrstvu.

Zgodba se ponavlja že v četrto in kot nam je povedala predsednica Sveta zavoda Aleksandra Ocvirk je tokrat prijavljenih kar osem kandidatov, eden ne izpolnjuje pogojev razpisa. V nadaljnji izbirni postopek se je uvrstilo 7 kandidatov, razgovori z njimi pa bodo potekali v mesecu septembru.

Na razpis se je ponovno prijavil Zupanc. Žgajnerjeva prepričana, da je bila diskreditirana, ker je nekdo imel 'močan oseben interes'. Kdo je ta nekdo?

Kot smo na našem portalu pred kratkim že poročali, se v podjetju STTIM d.o.o. stvari ne odvijajo tako kot bi se morale. Zaposleni so zopet poiskali nas, saj ne vedo, kam bi se obrnili, da bi kdo stopil na njihovo stran in jim pomagal. Mediji so očitno zadnja rešilna bilka.

Prispevkov za socialno varnost niso plačevali

Osnova delovnega razmerja je jasna. Delavec opravlja delo za delodajalca, le-ta pa mu v zameno plača. Poleg osnovne neto plače je delodajalec dolžan plačevati tudi prispevke za osnovno zdravstveno, pokojnino in invalidsko zavarovanje.

Vodstvo zaposlene zavajalo z obljubami

Ko je naš sogovornik, eden od zaposlenih v trboveljski strojni tovarni, slišal govorice o neplačevanju prispevkov, ki so se širile po podjetju, je vse skupaj preveril pri Finančni upravi RS (FURS). Doživel je šok, saj je obljubam vodstva slepo zaupal.  Nadrejene je soočil z dejstvom, da prispevki niso plačani. Seveda so to zanikali in mu zagotavljali, da so. Šele ko jim je predložil dokaz – odločbo iz FURSa – so priznali. Od danes naprej jim je družba dolžna že tretjo plačo, poleg majske in junijske še julijsko. 

»Kaj pa lahko?«

Po njegovih izračunih mu STTIM mesečno »vzame« približno polovico plače za plačilo prispevkov. Z vsemi drugimi postavkami vred (plače, regres) in številom zaposlenih je končna vsota denarja, ki bi ga v zadnjih osmih mesecih morali na takšen ali drugačen način dobiti delavci vsekakor visoka, a vprašanje, če bodo delavci denar kdaj videli.

Na naše vprašanje, kaj bodo sedaj, ali mislijo kakor koli ukrepati, zgolj nemočno skomigne z rameni in zaključi, »kaj pa lahko?« Delovna inšpekcija bi podjetju napisala kazen za kršitev delovnopravne zakonodaje, kar pa delavcem seveda ne bi koristilo, saj denarja očitno ni.

Neplačevanje prispevkov je kaznivo!

Neplačevanje prispevkov poleg kršitve delovnopravne zakonodaje predstavlja tudi kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, pri čemer je potrebno dokazati naklep delodajalca, torej da le-ta namenoma ni plačeval prispevkov. To je v praksi težko dokazljivo, saj se v večini primerov delodajalec izgovarja na objektivne razloge, torej da denarja za (iz)plačevanje ni imel.

Obisk pri zdravniku in odhod v pokoj

Preverili smo še, kako je z zdravstvenim in pokojninskim zavarovanje. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavci v primeru neplačevanja prispevkov niso prikrajšani za pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Večji problem nastane pri štetju pokojninske dobe. V kolikor so prispevki vsaj obračunani, torej zavedeni pri FURSu, a (še) ne plačani, se delavcem šteje vsaj pokojninska doba, ne pa pokojninska osnova – torej delavec se lahko upokoji, a s toliko manjšo pokojnino. Problem je, če prispevki niso niti obračunani in delavec tako rekoč dela zastonj. Kot nam razlaga naš sogovornik, je v STTIM kar nekaj takšnih, ki so v začetku leta računali, da bodo šli konec leta v pokoj – a so tako rekoč osem mesecev dela vrgli stran.

Ponovno smo se za komentar obrnili  tudi na vodstvo družbe STTIM, do katerih nismo prišli.

Zgodbo bomo še naprej spremljali za vas na ZON.si!

Pred nastopom kultnega Laibacha v Severni Koreji smo na kratko ujeli še Janija Novaka, ki pravi, da so Laibachi globoko v duši še vedno Zasavci. Na naša vprašanja so odgovarjali skupaj.

Laibach izhaja prav iz naših revirjev.

Definitivno se je naša zgodba začela tukaj, v nederjih in bederjih Zasavja. 

Del knapovsko zasavske tradicije je najti tudi v vaši glasbi in umetnosti, zakaj?

Ni racionalne razlage, verjetno pa kri ni voda in je ta tradicija prešla v nas preko naših prednikov, tudi, recimo, znamenitega Fajdige, ki smo ga poslušali in zasledovali po trboveljskih gostilnah kot otroci.  

Koliko prvotnih članov ima Laibach?

Štiri. Vedno štiri, tudi kadar nas je več. Eber, Saliger, Dachauer in Keller. To so naša imena – vse ostalo so psevdonimi.  

Pred kratkim ste nastopili tudi v Zasavju, v Trbovljah ste začeli svojo turnejo in eden izmed koncertov se je 'zgodil' na Kumu. Kako to?

Zato, ker je Kum mitska točka, kjer se je dogajala zgodovina, kjer sta recimo pridigala Trubar in Mlakar, kjer so naši starši in stari starši pustili svoje sledi in svoja telesa, zato ker je Kum fascinantna kombinacija starega in novega, tradicije in inovacije, podobno kot Laibach, zato ker je tam najlepši Raz-gled po centralni Sloveniji in ker tudi domača kuhinja ni od muh.  

Kako gledate Zasavje danes, ko ste tukaj le občasno. Morda predvsem Trbovlje?

Kot kraj našega otroštva in mladosti, kraj, ki je še vedno poln naših lastnih in tujih skrivnosti, kot tisto, kar nas je najbolj oblikovalo in določilo, kot nostalgična preteklost, ki je pred njo, upamo, tudi lepa prihodnost.   

Najbolj so nam všeč ljudje, pokrajina, dimnik, Pregljev mozaik na Delavskem domu, Batičevi kipi in Delavski dom sam.

In kaj vam v Zasavju ni všeč?

Najmanj nam je všeč pomanjkanje dobrih restavracij in urbanistično ter arhitekturno uničenje centralnega mestnega trga, tudi stare tržnice in seveda propadanje tovarn, industrije in nekaterih planinskih ter smučarskih objektov. 

Je Laibach je glasbena skupina ali blagovna znamka, ki zastopa neko miselnost?

Lahko smo karkoli si kdo želi. Interpretacij Laibacha je toliko, kot je interpretatorjev.  

'Smo črni duhovi od tega sveta – opevamo noro podobo gorja; mi smo prva televizijska generacija'  (ter seveda kvalificirani inženirji človeških duš).  

Foto: Matt Camden (naslovna), Anže Intihar, Aleš Gulič, Anita Pavlič.

Letos trboveljski radio, sedaj Radio Aktual Kum praznuje okroglih 50. Še nedavno smo se spraševali o njegovi usodi, danes pa se je v Zasavju izstrelil v sam vrh poslušanosti.

Direktor radia Simon Prelesnik je prepričan, da mora radio v korak s časom, zato je v vsej zgodovini prihajalo do sprememb, do reorganizacija. Takšna se je zgodilo tudi ob koncu lanskega leta, ko je nastal preplah, da bi zasavski radio ukinili. Spremembe so se zgodile, tudi sami so preizkušali kako in kaj, pojasni direktor, na koncu pa poslušanost pripeljali še višje, kot so sploh pričakovali.

Po spremembi imena so se v javnosti pojavile govorice, da se vse skupaj seli v Ljubljano. »Strahu, da bi radio kdaj popolnoma ugasnil nikoli ni bilo, v nekem trenutku reogranizacije so se začela določena natolcevanja, nihče pa ni imel celotne slike. Malo smo preizkušali in verjamem, da smo našli ravno pravo pot« odločno pojasni direktor.

»Gremo tja, kamor radio spada. Med ljudi.«

V zadnjih 50 letih so bile vse stvari, ki jih je delal trboveljski radio omejene na dvorane, pripravljene le za izbrance. Tokrat so se odločili za drugačno pot. Radijci želijo nekaj vrniti svojim poslušalcem. Pričakuje se 'fešta' je prepričan Prelesnik, ki se je tokrat prvič soočil z organizacijo velike prireditve, na pomoč pa so mu priskočili tudi znani glasovi iz Radia Aktual. Kumfest se bo zgodil v soboto, 22. avgusta v Trbovljah od 16. ure dalje.