RTH, RUDNIK TRBOVLJE – HRASTNIK d.o.o.
Trg revolucije 12
1420 Trbovlje
Objavlja tudi javno zbiranje ponudb za nakup tehnološke in računalniške opreme.
Vse informacije glede objave javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb, so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.: www.rth.si javne objave-prodaja
Leta 2020 si želi uvrstitve na olimpijske igre v Tokyu, do takrat pa ga čaka še trnova pot. Mladi Trboveljčan za kakovostne treninge potrebuje finančno pomoč, ki jo išče na malce drugačen način.
Domen Dornik je reševalec in voznik reševalnega vozila v Trbovljah, sicer pa triatlonec po srcu in duši. Trenira približno 3 do 4 ure dnevno v Mariboru, potreboval bi še dodatni 2 ali 3. Pri šestih letih je pričel trenirati plavanje, ki pa ga je po treh letih zaradi zaprtja lokalnega bazena opustil. Ob delu se je zopet začel ukvarjati s plavanjem in se preizkusil s tekom. Ker je zelo hitro napredoval, je nastopil na triatlonu in končal peti. Naslednje leto je treniral vsak dan in zmagal svoj prvi triatlon. V pretekli sezoni je postal državni prvak v akvatlonu, zmagal dve triatlonski dirki ter še petkrat stal na stopničkah za zmagovalce na domačih in mednarodnih dirkah. Na dnevu talentov pa si je prislužil celo pravico biti del nacionalne ekipe v programu iskanja triatloncev za nastop na olimpijskih igrah.
Domen z bratom in mamo.
Odločil si se za povsem drugačen način zbiranja sredstev, zakaj?
Za ta način zbiranja sredstev sem se odločil zato, ker z zaslužkom, ki ga imam trenutno niti približno ne morem kriti stroškov pripravljalne in tekmovalne sezone. In ker verjamem, da bo vsak, ki ve koliko truda je potrebno vložiti v ta šport pomagal po svojih najboljših močeh.
Tvoj cilj je doseči 3200 evrov, trenutno si na dobrih 300€ in imaš še 47 dni. Verjameš, da ti bo uspelo?
Mislim, da lahko zberem še kar precej denarja, saj so me do zdaj opazili večinoma le v domačem kraju. Verjamem, da me bo preko medijev počasi spoznala tudi širša javnost. Upam, da mi bo pripravljena pomagati. Zadovoljen pa bom z vsakim zbranim izkupičkom.
Lahko spremljaš nakazila – so iz Slovenije, Trbovelj ali drugje?
Da, nakazila lahko spremljam. Tudi to je prednost pri tej platformi. Veliko se jih ne želi izpostaviti, zato za javnost ostanejo anonimni. Jaz pa imam vseeno možnost, da se jim zahvalim. Do sedaj so bili vsi donatorji iz Zasavja, Celja in Žalca.
Kako deluje sistem na Indiegogo, kjer zbiraš denar?
Indiegogo da denar v vsakem primeru ne glede na znesek ali je višji ali nižji od ciljnega. Stvar je le o doseženem cilju. V kolikor dosežem cilj platforma vzame 4%. Če pa cilja ne bi dosegel pa 8%. Kar je razmeroma malo. Platforma makeachamp in nekatere podobne vzamejo tudi do 25%.
Odločil si se slediti svojim sanjam, praviš. Kaj pa so tvoje sanje?
Moje sanje so, da postanem profesionalni triatlonec in začnem tekmovati na dirkah evropskega pokala, nato svetovnega ter zbrati zadostno število točk za OI 2020 v Tokiu.
Kako bi spodbudil naše bralce, da ti pomagajo?
Bralcem bi sporočil, da bom zelo vesel vsake pomoči in da mi ogromno pomeni vsak prispevan evro ali kakršna koli druga pomoč. 2. decembra 2014 bo humanitarni tek na stadionu Rudar od 15.00 do 20.00, ki ga organizira Mitja Duh. Poleg tega bo še kar nekaj spremljevalnih prireditev, ki se jih bodo ljudje lahko udeležili.
Bi glede na svoje dosedanje dosežke in rezultate lahko na OI dosegel zavidljiv rezultat?
O tem bi v tem trenutku težko odgovoril saj je do želenih OI v Tokiu še 6 let. Ko si enkrat uvrščen na olimpijske igre, kjer nastopi najboljših 50 triatloncev sveta in je konkurenca izenačena si lahko na stopničkah ali pa končaš med zadnjimi. Vsekakor bo pa potrebno še ogromno garati in imeti tudi kar nekaj sreče.
So na pomoč pristopili tudi trenerji in ostali udeleženci, da svojih storitev ne bodo računali?
Da. Tukaj bi se najprej zahvalil svojemu trenerju Sandiju Ivančiču, ki je prvi opazil moj potencial in me povabil k sodelovanju. Brez njegove profesionalne pomoči in truda mi sigurno ne bi v tako kratkem času doseči vse te uspehe. Sem bil pa prijetno presenečen, ko sem dobil še kar nekaj pisem, kjer so mi ljudje bili pripravljeni brezplačno pomagati. Nekateri so bili moji prijatelji, drugi pa le bežni znanci s katerimi smo se kdaj srečali ali kje sodelovali. Tako je nastal tudi moj predstavitveni video, moja internetna stran, omogočili so mi brezplačne treninge plavanja ter vstop na bazen, prostovoljna bo tudi organizacija dogodka, ki bo 2. decembra. Vsekakor pa je neprecenljiva podpora družine, mojih prijateljev in vseh ostalih, ki me podpirajo na moji poti, na vsakem koraku.
Domen zbira sredstva za kritje stroškov treningov in tekmovanj v Sloveniji in tujini, saj v prihodnjem letu namerava tekmovati na tekmah za svetovni pokal, ki jih mora financirati sam. Pomagate mu lahko na povezavi.
Pripenjamo poročilo zasavskih policistov:
Policisti v Zasavju so v zadnjih 24 urah ob izvajanju rednih nalog, obravnavali še:
– 1 x nasilje v družini in izrečena prepoved približevanja oškodovanki –
Trbovlje
– 1 x kaznivo dejanje Tatvina – Trbovlje
– 1x prometna nesreča I. kategorije – Hrastnik
So pa danes nekaj pred 10. uro intervenirali tudi gasilci Gasilskega zavoda Trbovlje, ki so na Trgu Franca Fakina zaprli vnetil na hidrantu iz katerega je iztekala voda.
Nova trboveljska županja Jasna Gabrič bo, kot kaže, prevetrila občinsko upravo. Že s 1. decembrom bo dosedanjo direktorico nadomestila nova, v sredini prihodnjega meseca pa prihaja podžupan.
Notranja revizorka Irena Kreča bo z mesecem decembrom kot v.d. direktorica občinske uprave Trbovlje odgovarjala županji in občinskemu svetu.
Zakaj je Moniko Kališek, dosedanjo direktorico občinske uprave, odstranila iz direktorskega mesta, Gabričeva ni pojasnila. Na vprašanje o razlogih za menjavo, so nam z občine odgovorili le, da 'župan, ki je pristojen za imenovanje direktorja na podlagi 83. člena Zakona o javnih uslužbencih le – tega v enem letu od nastopa funkcije razreši in sicer ne glede na razloge.'
Županja naj bi sprožila natečajni postopek za zasedbo delovnega mesta direktorja občinske uprave. Do imenovanja pa bo delo opravljala vršilka dolžnosti Irena Kreča, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje.
Kaj bo s Kališkovo?
Dosedanja direktorica diplomirana pravnica Monika Kališek bo v okviru občinske uprave Občine Trbovlje, kot smo izvedeli na občini, začasno, do izpolnitve pogojev za upokojitev, razporejena na dela in naloge višje svetovalke. Kdaj se bo Kališkova upokojila nismo izvedeli, a ženske, ki se želijo starostno upokojiti letos morajo biti (če ne upoštevamo posebnih okoliščin in otrok) stare 58 let in štiri mesece ter imeti več kot 38 let pokojninske dobe brez odkupa, so pojasnili na ZPIZ-u. O starosti in delovni dobi delavke ne bomo poročali, Kališkovi pa že za prvi pogoj zmanjka nekaj let.
Poskušali smo priklicati tudi direktorico občinske uprave, ki je v sedanji vlogi še do konca meseca, a je tako včeraj kot danes telefon v njeni pisarni zvonil v prazno.
foto: levo: Monika Kališek, desno: Irena Kreča
Največ smrtnih žrtev prometnih nesreč v Zasavju leta 2012. Novembra v Sloveniji od leta 2007 dalje obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
V letu 2005 so gibanje podprli Združeni narodi, leta 2007 pa je Svetovna zdravstvena organizacija tretjo nedeljo v novembru imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Od tega leta spominski dan zaznamujemo tudi v Sloveniji, in sicer 16. novembra v koordinaciji Zavoda Varna pot.
S Policijske uprave Ljubljana smo prejeli število prometnih nesreč s smrtnim izidom za zadnja tri leta. Najslabše je leto 2012, ko sta se v Zagorju pripetili kar dve prometni nesreči s smrtnim izidom, umrle pa so tri osebe. V Trbovljah je v prometni nesreči življenje izgubila ena oseba, v Hrastniku pa sta v prometni nesreči življenje izgubili dve.
Leto 2013 v Zagorju in Trbovljah ni bilo nobene nesreče s smrtnim izidom, v Hrastniku je v prometni nesreči ugasnilo eno življenje.
V letošnjem letu v Trbovljah in Hrastniku do danes prometne nesreče s smrtnim izidom ni bilo, se je pa v Zagorju pripetila prometna nesreča, v kateri je oseba za posledicami poškodb umrla mesec dni po nesreči.
Vinko Stojnšek s policije je pojasnil, da je do omenjenih prometnih nesreč najpogosteje prišlo na cesti Litija-Hrastnik in na cesti Trojane-Zagorje. 'O črnih točkah ne moremo govoriti, ker so kraji nesreč razpršeni,' je še dodal.
Včeraj nekaj pred poldrugo uro popoldne so zagorski gasilci pogasili gorečo vsebino zabojnika za smeti, na kraj pa so prišli tudi policisti.
Največ dela so v zadnjih 24 urah imeli policisti v Trbovljah, saj so, zaradi nasilja v družini izrekli prepoved približevanja oškodovanki, obravnavali pa so še kaznivo dejanje goljufije ter prometno nesrečo s pobegom.
Vir: spin, policija
Kadrovske rošade na trboveljski občini so bile pričakovane in obljubljene s strani županje Jasne Gabrič. Na pomoč ji bo priskočil profesionalni podžupan, prva, ki bo svoje mesto prepustila drugim pa je direktorica občinske uprave Monika Kališek.
Da podžupan bo in bo delo opravljal profesionalno smo že poročali. In naša ugibanja, da naj bi se na podžupansko mesto zavihtel SMC-jev Tadej Špitalar so se izkazala za pravilna. Danes so namreč z občine sporočili, da je županja izbrala svojega najbližjega sodelavca, ki bo delo nastopil v sredini decembra.
Podjetnik, 34-letni Tadej Špitalar trenutno še direktor družinskega podjetja se, kot sam pravi, veseli sodelovanja z Gabričevo in izzivov, ki jih bodo imeli na trboveljski občini. Zadolžen bo za področje gospodarstva, za družbene dejavnosti, natančneje za šport ter za področje zaščite in reševanja, ki je po njegovem mnenju v večini občin zanemarjeno.
'Podžupansko mesto zahteva celega človeka,' pravi Špitalar, ki bo delo opravljal profesionalno. Od družinskega podjetja INFO TIS d.o.o. se namerava distancirati, na račun njegovega odhoda pa naj bi v podjetju zaposlili dve mladi osebi, ki bosta dosedanjega mentorja nadomestili.
Kako lahko občina gospodarstvu pomaga bo jasno po vzpostavitvi dialoga z lokalnimi podjetji je prepričan Špitalar: 'Ob obisku premierja v Zasavju, ki se bo sestal z lokalnimi deležniki bi lahko oblikovali prve predloge in pobude že pred novim letom.'
Občinsko upravo bo po novem vodila Irena Kreča
S 1. decembrom bo funkcijo vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave prevzela Irena Kreča, sicer notranja revizorka občine, so sporočili s trboveljske občine. Dosedanja direktorica Monika Kališek bo začasno še opravljala dela v okviru občinske uprave Občine Trbovlje. Kališkove danes nismo uspeli priklicati, prav tako je danes službeno odsotna županja. Zakaj se je torej Gabričeva odločila za menjavo na vodilnem mestu občinske uprave in ali je to le prva izmed mnogih, bomo poročali v kratkem.
Najprej so ostali brez banke, nato so banko zaprli še v sosednjem Kisovcu. Za nameček pa ima pošta, kot pravi občinska svetnica Marjana Mlinarič Pikelj, nenormalen delovni čas, zaradi katerega krajani zamujajo roke za prevzem pošiljk.
Banka naj bi po zaprtju izlaške enote uvedla tečaj uporabe bankomatov za starejše, je izpostavila svetnica 'v večini pa bankomati niti ne delujejo.'
Spomnimo, prostore izlaške banke so odkupile Zasavske lekarne oziroma njeni lastniki – vse tri občine. Vse kar je od banke ostalo je bankomat. 'Novo banko smo se trudili pripeljati v občino, a smo zaenkrat bili neuspešni' je jasen Matjaž Švagan, ki je prepričan, da je odhod NLB povsem logičen, saj ljubljanska banka zapira svoje poslovalnice, ne zaradi konkurence, temveč, ker so dobili določeno državno pomoč in morajo pustiti prostor tistim, ki jim država ni pomagala. Poleg tega, dodaja, je prišlo do racionalizacije in zmanjševanja zaposlenih.
Župan je na zadnji občinski seji obljubil, da bodo predstavnike pošte ponovno pozvali in na seji z njimi poskusili poiskati dialog. Glede banke obljub ne želi dajati.
Zadnjih 5 let slovenske pošte izvajajo program optimizacije in reorganizacije poštne mreže, katerega cilj je 'učinkovitejše poslovanje oz. lažje in boljše prilagajanje potrebam uporabnikov ter poslovnim potrebam, ki so posledica sprememb okolja in navad uporabnikov' poudarja Megi Jarc iz Pošte Slovenije. V naslednjih letih naj bi stalne pošte preoblikovali v pogodbene pošte s centralizacijo dostave, delovni časi pošt pa bodo prilagojeni obsegu storitev.
Na Izlakah premalo opravljenih storitev na pošti
Na pošti Izlake so evidentirali število strank v posamičnem časovnem obdobju in obisk na pošti po urah, obseg prometa, analizo opravljenih storitev in število zaposlenih. Na podlagi rezultatov so, kot pojasnjuje Jarčeva, delovni čas poenotili z ostalimi primerljivimi slovenskimi poštami.
Obseg storitev na poštah redno spremljajo in se po potrebi, kot zatrjuje Jarčeva, s spremembo delovnega časa odzovejo, vendar: 'glede na trenutne ekonomske pokazatelje poslovanja pošte 1411 Izlake, sprememba delovnega časa ni predvidena.'
foto: NM
Učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje so v okviru tehniškega dne spoznavali prednosti in slabosti interneta ter se učili o varnosti in pasteh te priljubljene svetovne mreže.
Prejšnjo sredo so si ogledali izvirno predstavo Družinskega gledališča Kolenc z Vač, z naslovom Varnost na internetu, nato pa prisluhnili predavanju strokovnjaka z organizacije Safe.si.
Devetošolci so dogajanje povzeli takole: “Predstava je bila zanimiva, smešna in sodobna. Igralci so znali improvizirati, sodelovati s publiko. Bilo je tudi poučno. Po predstavi je sledil kviz in kot razred smo zelo lepo sodelovali.
Predavanje gospoda Puschnerja s Safe.si je bilo zelo zanimivo, pravzaprav šokantno. Ni dolgovezil, temveč nam je podal resnične primere resničnih ljudi, z resničnimi pastmi interneta ter posledicami nepremišljene rabe npr. fotografije, pogovori z ljudmi, ki jih ne poznamo itd.”
Po pogovoru z izvajalci učitelji ugotavljamo, da so tudi naši učenci že podlegli pastem interneta in pozivamo starše, naj otroke opozarjajo na nevarnosti in zlasti kontrolirajo oziroma omejujejo uporabo interneta.
Zapisala: Ajda Klanšek Šimunič
fotografije: Gašper Ovnik
Posebno opozorilo so policisti namenili voznikom, glede spremenjene signalizacije na savskem mostu v Zagorju, kjer je trenutno promet zaradi gradbenih del urejen s svetlobnimi prometnimi znaki. Pri tem občasno zaradi frekventnosti prihaja do zgostitve prometa, predvsem v križišču iz mosta na cesto proti Litiji ali Trbovljah in obratno.
V Zagorju so neznanci ukradli les, poročajo zasavski policisti. V Trbovljah je izginil mobilni telefon, policisti pa so v primeru nasilja v družini izdali prepoved približevanja. V Hrastniku se je v zadnjih 24 urah zgodila prometna nesreča s pobegom ter kaznivo dejanje povezano z preprodajo prepovedanih drog.
Vse do danes se je pisala zasavska rudniška zgodovina – nakopane tone in tone premoga, prvi štrajk in za njim še mnogi, incidenti z lopato po glavi, priseljevanje, mogočne gradnje in zgodb za izvoz.
A začelo se je že daleč pred vojno. Že konec 17. stoletja je Valvazor poročal o črni zemlji, ki jo kot zmajevo kri zdrobljeno uporabljajo za živinozdravstvo. V trboveljski dolini je uradno začel kopati in prodajati črno zlato Franz Maurer leta 1804. Ustanovil je Maurerjev premogovnik in za trboveljski rudnik v soboto, 10. novembra 1804 dobil prvo uradno dovoljenje za pridobivanje premoga.
Tako približno se začenjajo zapisi o začetkih premogovnika v Trbovljah (Steinkohlenbergbau in Trifail).
Trboveljski seveda ni bil edini, v Zagorju so začeli kopati skoraj pol stoletja prej, tudi v Zabukovici, Laškem in Libojah so začeli že v 18. stoletju, vendar so bili začetki zelo skromni, saj je bilo prevažanje kamorkoli predrago, pa so zato ob rudnikih postavljali druge tovarne, da so premog porabili kar doma (kot energent za steklarne, opekarne, cinkarno, konec 19. stoletja cementarno). Šele ko je ob Savi stekla železnica in ko so začeli tudi drugod na veliko uporabljati premog, so rudniki v resnici postali imenitni in pomembni.
Delniška družba Trboveljska premogokopna družba je bila ustanovljena predzadnji dan v letu 1872 in ta je bila v najboljših časih, to je med obema svetovnima vojnama, največje podjetje v stari Jugoslaviji. Njena delniška glavnica je predstavljala dobro tretjino vsega slovenskega delniškega kapitala, delnice TPD pa so kotirale na več evropskih borzah. Sedež družbe se je po prvi vojni preselil z Dunaja v Ljubljano.
Še pomnite: Zasavski premogovniki, Rudarsko energetski kombinat …
Tudi v socialistični dobi je bilo vrsto organizacijskih oblik in preimenovanj premogovnika in premogovnikov: Rudnik Trbovlje, Zasavski premogovniki, SOZD Revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, pa samo Rudarsko energetski kombinat, Rudniki rjavega premoga Slovenije in od leta 1995 do danes RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.. Velika sodobna prelomnica je bil sprejem Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH) v juniju 2000 ter vsa njegova kasnejša dopolnila in popravki.
V oddaljenosti od teh let je vse prekrila patina romantičnega, skorajda idiličnega; štrajki, boj za pravice, za boljše plače so ostale v kolektivnem spominu le letnice: 1876, 1883, 1889, 1892,1896, 1900, 1903, 1906,1920,1921,1923, 1934,1935,1936. 1958, 2014.
Prvi štrajk so organizirale ženske 1876 zaradi znižanja plač. Med miritvijo žensk pa jih je rudarski inšpektor Rudolf Eichelter dobil celo z lopato po glavi, kar bi se dobrih 110 let kasneje skoraj zgodilo sekretarju za energetiko Mihu Tomšiču, ko je letečo čelado prestregel sindikalni vodja. Ja zgodbe in zgodbice. Ostali so sladki spomini na krušne peči, na Petjeta, Fajdigo, na bajer, na Bled, na kantino, Vikija Mornarja, na Črugata, Crikvenico, Anžurjevega Naceta, Rab in Brač. In najbrž zato, ker je bilo vse trdo in kruto pozabljeno, ker je bilo vse dobro samoumevno, ker je, kot so rekli, pripadalo; in ker se je vedno nekako uredilo, je na koncu ostala samo in skoraj sama peščica knapov, ki so letos najbrž zadnjič povzdignili svoj glas.
Tudi fedrunga, številke o izkopanih tonah premoga bodo šle kmalu v pozabo. Vsega skupaj je bilo v teh dvesto desetih letih veliko, v obdobju pred železnico so ga nakopali povprečno po 3000 ton na leto (številke veljajo za vse tri zasavske rudnike), po letu 1845 najprej desetkrat več, proti koncu 19. stoletja že dvajsetkrat toliko, med prvo vojno so presegli milijon ton, pred krizo so nakopali rekordnih 1628500 ton, in to številko so presegli šele leta 1960, ko se je povečala tudi potreba po električni energiji. Ampak že takrat je kdo vedel, da tako ne bo šlo naprej.
V monografiji Igorja Vrišerja Rudarska mesta iz leta 1963 je za trboveljski premogovnik zapisano, da bi za odkop pripravljene in vidne zaloge pri tedanji proizvodnji pol milijona ton letno zadoščale za 31 let in da bo treba misliti na preusmeritev delovne sile v druge panoge …
14000 rok izkopavalo črno zlato
Od leta 1918 do krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v zasavskih rudnikih zaposlenih skoraj 5000 delavcev, potem se je prepolovilo, spet je zraslo po drugi svetovni vojni na število 7000. In zdaj? Ob koncu poslovnega leta 2013 je bilo v družbi zaposlenih 261 delavcev. Vse povedano pravi, da je bil kolektivni duh v kapitalizmu močnejši kot kolektivni duh v socializmu, da o tranziciji ne govorimo.
Rudnik je na veliko gradil stanovanja rudarjem
Denar iz prodaje premoga in drugih dobrin iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Laškega, Kanižarice in drugih krajev kljub surovem in brezobzirnem izkoriščanju ljudi ni šel zgolj za blišč lastnikov, veliko se ga je porabilo za vlaganje v slovensko in gospodarstvo držav, v sklopu katerih je rudnik bil. Rudnik je na veliko gradil stanovanja rudarjem, saj je večina, sploh v Trbovlje, prihajala od drugod. Podatki povedo, da je v šestdesetih letih kar devetdeset odstotkov zaposlenih živelo v Trbovljah (v mestu), Zagorje in Hrastnik sta precejšen del delovne sile imela v lastnem podeželskem zaledju.
Ljudje so prihajali in odhajali. Ob dobrih letih so se priseljevali, ob kriznih izseljevali in spet vračali. Prvi večji migracijski tokovi so bili ob gradnji južne železnice, Hrvati in Italijani, pa nekaj Čehov in Nemcev, naslednji val je bil iz Savinjske doline, po veliki vojni od vsepovsod iz Slovenije, po drugi svetovni iz Dolenjske in nekaj iz hrvaškega Zagorja ter Medžimurja, zadnji val pa v sedemdesetih letih iz Bosne. Vsi ti so gradili Zasavje, ne le kopali v jami, ampak delali v vseh fabrikah, podjetjih, ustanovah, ustvarjali urbano in živahno Zasavje in dajali kruh ne le tu v teh treh krasnih, ampak tudi onkraj hribov.
Palača Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani 1925.
Ostale bodo slike po vladnih prostorih in ministrstvih, ki jih je pridno kupovala premogokopna družba in sta jih bili obe državi posvojili, ostala bo Vrhunčeva vila iz leta 1933 s štirimi freskami letnih časov slovenskega slikarja Mateja Sternena na Barjanski v Ljubljani in ostalo bo poslopje današnjega Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje, ostali bodo prestižni meščanski Dukičevi bloki za Figovcem, ostala bo trboveljska bolnišnica, pa bela hiša, če je ne bomo zapravili, pa Delavski dom Trbovlje, v katerem bomo konec tega tedna obeležili 210 let gverka … Ostali bomo ljudje, katerih prednike so migracije zanesle v te doline. In ko bo četrti dritel zaprl vrata, bomo šli po poti severno francoskih rudnikov, kjer se v vetru podijo smeti med hauzi in je na šahtu obešena dila z napisom Musée, ali po poti nizozemskih rudarskih mest, ki so jih spremenili v idilična naselja za upokojence ali bomo premagali svojo lagodnost in vdanost v taklemamo?
Avtor: Aleš Leko Gulič
Foto: arhiv avtorja, mct
Po novem lahko podrobneje pogledamo tudi v najemniške posle, vsaj tiste uradne. Kot opozarjajo na Gursu pa podatki niso povsem realni, saj je še vedno precej velik črni trg z oddajanjem stanovanj.
Najcenejšo najemnino smo zasledili v Trbovljah; 50€ z obratovalnimi stroški. Gre za stanovanje veliko 62 m2, zgrajeno leta 1977. Najdražja 'nova' trboveljska najemnina 300€ in hkrati tudi najvišja najemnina v vseh treh občinah v zadnje pol leta je v 48m2 velikem prostoru, v stavbi zgrajeni leta 1961.
Nekoliko nižja je najvišja zagorska najemnina 275€ za 129m2 veliko stanovanje z dodatnih 14m2 parkirnega prostora na Mlinšah. Najcenejšo najemnino v Zagorju je sklenil najemnik, ki za najem 80m2 brez obratovalnih stroškov plačuje 80€.
Podobna slika je tudi v Hrastniku, kjer je najnižji zabeležen znesek novih najemov 90€ za 45m2 veliko in 34 let staro stanovanje na Dolu pri Hrastniku brez obratovalnih stroškov. Najdražje stanovanje v Hrastniku, veliko 43m2 iz leta 1965 je v zadnjih šest mesecih oddal lastnik za 200€ prav tako brez obratovalnih stroškov. Vsa stanovanja so delno ali v celoti opremljeni.
V zadnje pol leta sta bila v Zasavju zabeležena le dva najema stanovanjske hiše. Pri obeh gre za isto letnico gradnje 1991 in lokacijo na Podlipovici, zato je možnost, da gre pravzaprav za isto hišo, a ta podatek ni javno dostopen. Oba najemodajalca plačujte 100€ najemnine brez obratovalnih stroškov – eden za 57m2, drugi za 77m2. V celotnem letu 2014 so bili le trije najemi stanovanjskih hiš, že omenjena dva in v prvi polovici leta najem stanovanjske hiše v Trbovljah, kjer gre za 40m2 veliko površino, znesek najema pa 90€ brez obratovalnih stroškov.
Za primerjavo, tudi v sosednji občini v Litiji so v zadnje pol leta na novo oddali le 11 stanovanj, v Radečah pa le enega. Na drugi strani pa v Ljubljani najemniški trg živi, saj so v zadnjih šestih mesecih na prostem trgu oddali 1256 stanovanj.
Od 1. julija lani mora vsakdo, tako pravne kot fizične osebe, Gursu poročati, ali je oddal nepremičnino – stavbo ali del stavbe. Gurs je podatke pretočil v prenovljeno aplikacijo Javni vpogled v evidenco trga nepremičnin (ETN), ki je splošni javnosti na voljo od prejšnjega konca tedna.
Fotografije so simbolične.
