Največkrat je v stanovanje ali hišo sicer vlomljeno z lomljenjem ključavnice, z uporabo vzvoda oziroma »pajserja«, s katerim vlomilec ukrivi vratno krilo in podboj vrat ter z naviranjem in razbijanjem oken, ki tudi sicer omogočajo najlažji vstop v stavbo. Sicer pa je lahko v prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi vlomljeno v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa v nekaterih primerih še veliko prej.
Najbolj ranljive nepremičnine, ki so očitno brez varovanja
Najbolj ranljivi, po drugi strani pa najbolj privlačni za tatove, so domovi stran od mestnih središč in v strnjenih naseljih, stanovanja v višjih in nižjih nadstropjih blokov in tiste nepremičnine, kjer je očitno, da so stanovalci odsotni, ali ki je očitno brez varovanja. Taka stavba bo zelo verjetno prej tarča vloma kot ostale, je izpostavil pomočnik komandirja na jeseniški policijski postaji Marko Panič, mag.
Storilci si stavbo, v katero bodo vlomili, praviloma prej ogledajo, zelo pozorni pa so na daljšo odsotnost. Prisotnost ljudi preverjajo tudi z zvonjenjem, kljukanjem po vratih, spremljanjem domov in gibanjem ljudi, spraševanjem ljudi za informacije, nekateri tudi s spremljanjem družabnih omrežij kot so Facebook, Twitter, s klici po telefonu, pregledovanjem poštnih nabiralnikov ipd.
Če ste žrtev vlomilca takoj pokličite 113 in ne vstopajte v prostor!
Če pa kljub vsemu pride do vloma, svetujemo, da oškodovanci o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. V prostor naj ne vstopajo, ker je storilec lahko še v objektu, uničijo pa lahko tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo za koliko so bili oškodovani, sproti pa uničujejo še sledi. Svetujemo, da oškodovanci počakajo pred vrati in pokličejo policijo, med tem pa opazujejo prostor in okolico ter navežejo stik z bližnjim sosedom ipd.
