Ob dnevu zmage sta rudarska in steklarska godba poskrbeli, da je odmevalo po Hrastniku in Dolu.
Včeraj popoldne sta obe godbi nastopili in zaigrali svoje viže. Na ploščadi pred Delavskim domom Hrastnik je koncert imela Rudarske godba, istočasno pa so na Dolu melodije zaigrale pod taktirko dirigenta Steklarske godba.
Kratko in jedrnato. Tako je izgledal naš pogovor s sekretarko Rdečega križa Zagorje Štefko Suša ob tednu Rdečega križa. Svoja vrata so v Zagorju odprli vsem, ki bi želeli spoznati njihovo organizacijo in delovanje. Prav tako pa so pripravili cel sklop aktivnosti v sodelovanju s šolami in lokalnimi društvi.
Kaj pomeni teden odprtih vrat?
Rdeči križ Zagorje ima po svojem statutu izredno širok spekter delovanja in včasih imamo občutek, da nekateri nimajo celostne predstave o našem delovanju. Zato dneve odprtih vrat namenjamo predvsem predstavitvi ter seznanitvi ljudi z našim delovanjem.
Humanitarnim organizacijam v Sloveniji primanjkuje hrane in potrebščin. Se s podobnimi težavami soočate tudi v Zagorju?
Tudi na Rdečem križu Zagorje se, kot po vsej Sloveniji, srečujemo s pomanjkanjem zalog hrane. Pomoč v obliki hrane sicer, pri nas, z nekaterimi manjšimi prilagoditvami, poteka redno, vendar zaloga neustavljivo kopni.
Vse več je brezposelnih, pomoči potrebnih. Kaj je tisto, kar bi najbolj potrebovali?
Število pomoči potrebnih je iz dneva v dan večje. Zaloga oblačil na Rdečem križu Zagorje trenutno ni problematična. Tudi prehranske pakete trenutno delimo nemoteno. Velik problem pa so položnice, s katerimi se posamezniki in družine obračajo na nas.
Nikakor ne smemo pozabiti na krvodajalske akcije, ki so prav tako del Rdečega križa. Je v Zagorju darovalcev dovolj, glede na potrebe?
Glede na slovensko povprečje smo v Zagorju v samem vrhu po številu krvodajalcev. Krvodajalska tradicija je v Zagorju zelo močna, saj je v našem mestu leta 1963 potekala prva terenska krvodajalska akcija v Sloveniji, ki smo jo v letu 2013 tudi obeležili s proslavo na državni ravni. Vsako leto v Zagorju organiziramo tri redne krvodajalske akcije poleg tega pa vedno tudi kakšno izredno Ravno sedaj, 17. 5. 2014 bo potekala izredna akcija, ki jo organiziramo z motoristi.
Kaj bi rekli namenili Zagorjanom?
Na Rdečem križu Zagorje bi se radi Zagorjanom zahvalili za veliko podporo, ki nam jo izkazujejo preko udeležbe na vseh naših dobrodelnih, krvodajalskih in drugih akcijah. Zahvalili bi se za vse donacije in vse prostovoljne ure, ki jih namenjajo v dobro ljudi, ki so pomoči potrebni. Za vsa plemenita dejanja se priporočamo tudi v naprej.
V Hrastniku lahko v soboto prodate ‘svoje odpadke’. Podjetje Dinos namreč odkupuje kovine, stare avtomobilske akumulatorje in star papir.
Se vam kaj od omenjenega valja nekje po garaži, kleti ali shrambi? Idealna priložnost, da počistite svoja ‘skladišča’ in z najdbami celo kakšen evrov zaslužite.
Podjetje Dinos bo namreč v soboto, 10. 5. med 8. in 12. uro na parkirišču pred Steklarno Hrastnik odkupovalo kovine, papir in odslužene avtomobilske akumulatorje.
Zbiranje starega papirja nam ni tuje, saj nas je večino to počela že od osnovnošolskih dni. Včasih smo hodili celo od vrat do vrat in skupaj nabirali vse, kar je vsaj malo izgledalo kot papir. In seveda tekmovali, kdo bo imel več.
V zadnjih letih pa so se v podjetju Dinos odločili tudi za odkupe po terenu, po manjših krajih in vaseh, predvsem zato, da bi ljudje, ki živijo v oddaljenih krajih ekološko ozavestili. Kot pravijo v Dinosu, ljudem poleg zaslužka največ pomeni dejstvo, da bo njihov odpadek šel v proces reciklaže. ‘Na ta način zberemo na akcijah kot je ta v Hrastniku med 2 in 8 ton koristnih odpadkov’ pravi Goran Ambrož iz podjetja Dinos.
Kako izgleda zbiranje in odkupovanje?
Vsak odpadek stehtamo in ga stranki plačamo glede na težo. Največ je starega železa, radiatorji, bojlerji, ograje, barvnih kovin, npr. aluminij profili, avtomobilskih akumulatorjev, pa tudi starega papirja.
Koliko dobim za star akumulator in koliko za kilogram papirja?
Odkupne cene akumulatorjev, ki so težki cca 16 kg, se gibajo okrog 6 eur, 10 kg starega papirja je vredno okrog 70 centov, 10 kg starega železa pa je vredno cca 1,3 eur.
Ekološko ozaveščeni
Prinešeni odpadke potujejo najprej v enega izmed 20 skladiščih po vsej Sloveniji, nato le te presortirajo, potem pa odvisno od odpadka razrežejo, zmeljejo, stisnejo ali zbalirajo na ustrezne dimenzije in odpremijo v železarne, livarne, papirnice.
