Cel kup idej je že bilo, kaj bi s trboveljskim dimnikom, s slavno betonsko zgradbo, ki je najvišja zgradba v Sloveniji, ter najvišji dimnik v Evropi. Pa vse je nekako obstalo pri idejah. Do sedaj.
Evropejci vsekakor ne slovimo po najvišjih stavbah. S 163 nadstropij več kot 800 metrov visoke stavbe se lahko pohvalijo v Dubaju, s slavnim Burj Khalifa. In, ker Evropa nikakor ni celina visokih stavb, je trboveljska atrakcija še toliko bolj vredna ohranitve.
Namere za prodajo dimnika lastnik, torej Holding slovenskih elektrarn ima, potrdi direktor HSE EDT Ervin Renko, saj energetika nima interesa s samim dimnikom, ki je že dalj časa v neuporabi.
Ker gre za državno last in za pomembno energetsko lokacijo, vpeto med železnico na eni strani in reko Savo na drugi, pa nakup niti nadaljnje aktivnosti s 360 metrov visokim dimnikom niso tako preproste.
»Tako kot marsikdo imamo tudi mi ideje, kaj vse bi bilo mogoče storiti z industrijsko dediščino« na vprašanje o nakupu dimnika odgovori direktor Dewesofta Andrej Orožen, ki si želi v lokalnem okolju ohranjati in oživljati dediščino. Med drugim navrže idejo o vzpostavitvi povezave z vlakom po rudniškem rovu med Hrastnikom in Trbovljami, pa o koncertni dvorani v rudniku, tudi o zajčevi skali, ki je del kopitniškega gorovja …idej je ogromno, pove. Kljub želji in idejam pa Dewesoftovci ostajajo zvesti svoji panogi in razvoju gospodarstva s podporo Katapultu, ki vse bolj poka po šivih, zaradi novih podjetniških entuziastov.
Kaj pa delajo oprimki na dimniku?
Velikanski oprimki, ki so v prejšnjem mesecu dobili svoje mesto na slavnem dimniku pa med Zasavci spet postavljajo vprašanje. Ali bo dimnik nova plezalna »stena«?
Renko nam zaupa, da gre za enkraten komercialni dogodek, ki ga prireja Red Bull. Dimnik so namreč dali v najem, kaj več o samem dogodku pa ne smejo povedati. Seveda smo spraševali tudi na Red Bullu, kjer na naše vprašanje do danes niso odgovorili.
V tem trenutku usoda dimnika ostaja nekje med oblaki. V turistične namene je ogled dimnika, tudi od znotraj, možen in vsake toliko pridejo skupine, ki jim pokažejo to mogočno zgradbo.
Občina si lastništva ne želi, pozdravljajo ideje
Možnosti, da bi dimnik pristal v občinski lasti županja Trbovelj Jasna Gabrič ne vidi. Javna uprava ni gospodarstvo, je prepričana. Podpira pa ambicije lokalnega gospodarstva za nakup dimnika in uresničitev turističnih idej, ki bi dimnik ohranile in »glas« ponesle daleč v svet. Gabričeva sicer ne izključuje možnosti, da bi se dobrim zgodbam dimnika priključili z vsebino, vsekakor kot lastniki in vzdrževalci velikanskega objekta pač ne. »Pričakujem, da bo svojo odgovorno vlogo prevzel tudi HSE oziroma država in pripravila možnosti za nadaljnji razvoj na tem mestu.«
