Danes so zagorske ulice popestrile čudovite maškare, ki so se sprehodile od Spara do nove ploščadi, kjer so rajale skupaj z Damjano Golavšek.
Na 6. pustnem karnevalu, nad katerim bdi DPM Zagorje so se predstavili otroci Vrtca Zagorje, učenci OŠ Toneta Okrogarja, varovanci VDC Zagorje, Pihalni orkester Svea Zagorje, Perkmandeljc in posamezniki.
Zasavska turistična ponudba se je predstavila na sejmu Alpe Adria 2016 v Ljubljani. Kaj vse so predstavljali izveste TUKAJ, več pa tudi v spodnji fotogaleriji.
V zagorskem Evroparku nameravajo uvesti številne novosti: športna igrišča, čajnico, arheo kamp, sankališče, adrenalinski park, prostore za piknik, širilo naj bi se tudi letališče.
Občina Zagorje se je zato lotila priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za Športno-rekreacijsko območje Evropark, ki bo razdeljeno na tri območja: urbani del, zeleni del in letališče, ki bodo medsebojno povezani z večnamenskimi potmi.
Predvidene novosti bodo v Evropark uvajali postopoma, odvisno od finančnega pokritja in potreb. »Nekatere novosti bodo umeščene zelo hitro, še letos, med drugim kolesarska proga pump track, to je kolesarski poligon z grbinami, dolinami in naklonskimi zavoji, za katero že imamo načrte in določen prostor. Nekatere novosti bodo terjale tudi nekaj infrastrukturnih posegov, kot sta voda in elektrika,« je pojasnil direktor zagorske občinske uprave Rudi Medved.
Načrt občine je, da postopno vključi praktično vse projekte, ki jih zajemajo strokovne podlage. »Končni datum za izvedbo celotnega projekta zato ne more biti določen, zanesljivo pa se bo med samim izvajanjem rodila še kakšna ideja, tako da je projekt živ in ga je mogoče spreminjati,« pravi Medved. Občina Zagorje računa na sofinanciranje iz evropskih in domačih virov. Marsikaj, predvsem manjše investicije, pa bodo financirane iz občinskega proračuna.
V osrednjem delu urbanega dela bodo športna igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, skate park, minigolf, balinanje. V vzhodnem delu bodo terase z lesenimi klopmi, nova brv in trim naprave. V severnem delu pa bar in sanitarije, otroško igrišče, avtošola za otroke, kolesarski pump track, nova parkirišča in površina za izpust psov.
V zahodnem delu se bo ob vrtu tete Johance uredila čajnica, ki bo služila tudi kot servisni objekt arheo kampu in knjižnici na prostem. V južnem delu se ohranjajo ureditve, in sicer prireditveni objekt z odrom, prireditvena ploščad, pešpoti, tribune ter parkirišča za osebna vozila in avtodome.V zelenem delu Evroparka načrtujejo ureditev sankališča in otroškega smučišča z žičnico, ki bi bilo lahko tudi poletno smučišče, adrenalinski oziroma pustolovski park in piknik prostor.
Na letališču naj bi se podaljšala in zamaknila vzletno pristajalna steza, dolgoročno pa bi letališki del razdelili na zahodni – zasebni del, kjer je načrtovana gradnja štirih novih hangerskih objektov, namenjenih servisiranju in skladiščenju, ter vzhodni del, kjer je na mestu obstoječega hangerja načrtovana gradnja novih letaliških objektov, namenjenih javnemu delu letališča.
Pa jim je uspelo! V manj kot 14 dneh so zlata dekleta, združena v skupino Mozaik, v Mladinskem centru Hrastnik ustvarile 16 kvadratnih metrov velik mozaik. Njegova uradna otvoritev bo 11. februarja.
»V levem spodnjem delu mozaika teče reka in okoli nje se vse dogaja. Reke so namreč informatorji in simbol življenja – časa, ki prihaja in odhaja. Na tem delu je predstavljena steklarna, kemična industrija ter brodarji, ki so predstavljali okno v svet, ko je bila Sava edina prometna žila. Na desni strani mozaika je prostor, namenjen podzemnemu svetu, to je rudarstvu. Simbolizira ga granitni kamen – zemeljski princip. Na desni so tudi dvajset milijonov let stari fosili, včasih je bilo tu namreč morje. Rudarska svetilka pa osvetljuje jamo in vse simbole, ki predstavljajo življenje in dogajanje v hrastniški dolini,« je razložila avtorica in idejna vodja skupine Mozaik, akademska slikarka Severina Trošt Šprogar.
14.01.2016 Preteklost in prihodnost Hrastnika v mozaiku
Foto: Stanka Bantan, Vesna Babič
Eden izmed glavnih treh razvojnih projektov za prihodnjo perspektivo je zagorski Center za kakovost življenja. Ste že slišali zanj?
Iz delovanja medgeneracijskega središča bodo vsebino prenesli v objekte, ki naj bi jih postavili v Toplicah. Gre za že dolgo obljubljeni zagorski bazen in večnamenski objekt. Uresničitev projekta je odvisna od službe vlade za kohezijo, poudarjajo na zagorski občini, ki je pripravila nadvse ambiciozen projekt.
Ideja Zagorjanov je, da bi v Toplicah, kjer se že dolgo govori o izgradnji bazena, celoten prostor uporabili za center, ki bo vključeval vse generacije, obenem pa skrbel za zdravje. Kako, se vprašate?
V povezavi z bazenom za lokalno in šolsko skupnost naj bi zgradili respiratorni sistem, ki bi pomagal ljudje pri dihalnih težavah. Vemo, Zasavje je močno onesnaženo z delci PM10, na najslabšem je občina Zagorje, kjer so bile v letošnjem letu dovoljene meje presežene že v prvi polovici leta. Projekt bo poleg športno rekreativnega značaja imel tudi zdravilno noto, vsaj v narekovajih, navdušeno opisuje Matjaž Švagan: “Gre za vključevanje izboljšanja zdravja, sploh glede na visoko mero pm 10, to bo res voda ki bo zdravilno vplivala na občanke in občane.” Na ta način bi omogočili rehabilitacijo srednje, starejše generacije in tudi otrok, pojasnjuje Rudi Medved.
Ne gre za turistični objekt so jasni na občini, bistvo je izboljšanje življenja v Zagorju in Zasavju. In kljub prvim idejam, da naj bi za bazen uporabili termalno vodo, vrtina je namreč pripravljena. Temu verjetno ne bo tako. Strokovnjaki pojasnjujejo, doda Švagan, da je termalna voda dodaten strošek, saj jo je potrebno potem še ohladiti, po drugi strani pa stopinje topliške vode niso dovolj visoke, da bi toploto lahko s pridom koristili. Voda ne bo škodljivo vplivala s klorom ali dodatki, še izvemo, bazen pa bo bo imel vsekakor dodano vrednost. Ocenjena vrednost z davkom znaša 10 milijonov evrov.
Projekt iz leta 2010 bo še vedno v veliki meri ostal, le nekoliko preurejen (fotogalerija).
V Trbovljah prenavljajo fasade kot po tekočem traku, kar je pohvalno. A nekatere se barvno prav ‘tepejo’ s svojo bližnjo okolico. Je za fasado primeren kar vsak barvni odtenek?
Pred kratkim sprejeti občinski prostorski načrt (OPN) določa tudi merila za oblikovanje objektov. Na fasadah je dovoljena uporaba bele barve in svetlih barv v spektru različnih zemeljskih tonov. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 odstotkov fasadne površine, pravijo na občini Trbovlje.
»Prepovedana je uporaba barv, ki so izrazito moteče in neavtohtone, na primer citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo ali temno modra oziroma turkizna in podobne. Barve fasad, fasadnega podstavka, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene,« so našteli na občini Trbovlje.
Tudi poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Fasada večstanovanjskega objekta mora biti barvno usklajena na celotnem objektu ne glede na lastništvo.
Če je pri enostanovanjskih hišah jasno, kdo se je odločil za izbrano barvo fasade, je postopek pri večstanovanjskih hišah nekoliko daljši. »Z nadzornim odborom lastnikov se pogovorimo oziroma skupaj določimo nianso, nato nam dobavitelj fasadnega sistema običajno izdela 3 barvne študije, lastniki, ponekod pa nadzorni odbor izberejo barvo in vzorec zaključnega sloja fasadnega ovoja,« pojasnjuje Branko Arnšek, tehnični vodja v podjetju Spekter.
»Naš operativni upravnik sodeluje pri izboru in odločitve so v večini primerov sprejete z veliko večino lastnikov. Trdim lahko, da vse barve fasadnih ovojev ustrezajo tudi ‘novim’ pogojem,« pravi Arnšek. In kaj meni o pisanih fasadah po Trbovljah? »Na prste ene roke lahko preštejemo število enostanovanjskih hiš, ki so res ‘neustrezne’ barve,« meni Arnšek.
Morda so bolj kot fasade živahnih barv moteče stare, propadajoče fasade, ali še huje: fasade, narejene le do polovice stavbe. Žalosten primer takšnega urejanja je tudi stavba trboveljske otroške bolnišnice, na kateri so fasado uredili le na prizidku; s starega dela stavbe, pa se še vedno lušči desetletja stara barva.
Občinski prostorski načrt ne vsebuje kazenskih določb, tako da je nadzor nad neupoštevanjem določb otežen. Občinski inšpektor nima pooblastil za ukrepanje, če se investitorji odločajo za barvo fasade, ki ni dovoljena v OPN. »Končna odločitev je še vedno odvisna od osveščenosti investitorjev,« so pojasnili na občini.
V osnutku idejne zasnove je predstavljena novogradnja, ki naj bi v slabem letu že krasila Trbovlje. Projektanti obljubljajo sodobno gradnjo “v središču mesta s peš dostopom do vseh pomembnih servisov”, razgled na okoliške hribe, dovolj zelenih površin in sončno lego. In kako naj bi stanovanjsko poslovni objekt izgledal umeščen v mesto?
Minulo soboto je v Trbovljah potekal že 43. Mednarodni karate turnir Trbovlje 2015, ki sodi med najmočnejše in najštevilčnejše v Evropi. Trboveljski karateisti so se odlično izkazali.
Člani Karate kluba Trbovlje so osvojili kar 19 medalj, kar je na koncu pomenilo prvo mesto med klubi po številu osvojenih medalj. Pred njimi so bile ob koncu samo reprezentance Ukrajine, Srbije ter Bosne in Hercegovine.
»Trenerji so bili z nastopi ekipe zelo zadovoljni. Naši tekmovalci so na za nas najpomembnejšem tekmovanju pokazali vse svoje sposobnosti. Sledila bo temeljita analiza jesenskega dela in načrti za drugo polovico sezone,« pravi tajnik Karate kluba Trbovlje, Jernej Simerl.
Letošnjega turnirja se je udeležilo rekordnih 639 tekmovalk in tekmovalcev, ki so opravili kar 796 nastopov v katah in športnih borbah. Tekmovalci so prihajali iz 73 klubov iz 13 držav, in sicer: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Srbije, Švice, Ukrajine ter Slovenije.
Že pri najmlajših se je videlo, da je konkurenca res zelo kvalitetna. V starejših kategorijah so lahko gledalci na tribunah uživali v odličnih in napetih dvobojih. Med nastopajočimi je bilo precej nosilcev medalj, tako iz evropskih kot svetovnih prvenstev. Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo, je prepričan Simerl.
REZULTATI:
KATE POSAMEZNO:
Malčki absolutno:
3. mesto: Tilen GRIVEC
Deklice I. nivo:
3. mesto: Simona ČEŠAREK
Mlajše kadetinje I. nivo:
3. mesto: Anja LAHARNAR
Mlajše kadetinje absolutno:
2. mesto: Laura BOŽJAK
Veteranke:
3. mesto: Alenka PATERNOSTER
KATE EKIPNO:
Deklice do 11 let:
1. mesto: TRBOVLJE (Eva KOLANDER, Klara LESAR in Simona ČEŠAREK)
Dečki do 11 let:
1. mesto: TRBOVLJE (Denis ŠEHIČ, Tilen GRIVEC in Žan LUKAČ)
Deklice 11, 12 in 13 let:
1. mesto: TRBOVLJE 1 (Anamari VRAN, Ema RŽEN in Laura BOŽJAK)
3. mesto: TRBOVLJE 2 (Anja LAHARNAR, Lara SALKIČ in Paris KOČEVAR)
Dečki 11, 12 in 13 let:
2. mesto: TRBOVLJE 1 (Marko in Uroš MARKULJEVIČ inTilen MEDVED)
ŠPORTNE BORBE:
Dečki do 35 kg:
2. mesto: Kenan ISAKOVIČ
Dečki nad 45 kg:
1. mesto: Uroš MARKULJEVIČ
Kadeti do 52 kg:
3. mesto: Domen ZIDAR
Kadeti nad 70 kg:
1. mesto: Tadej KOLANDER
Mladinci do 55 kg:
3.mesto: Domen ZIDAR
Mladinci do 76 kg:
3. mesto: Stefan JOKSIMOVIČ
Člani do 60 kg:
3. mesto: Blaž HRIBOVŠEK
Članice do 55 kg:
2. mesto: Sabina FAZLIČ
Članice absolutno:
3. mesto: Sabina FAZLIČ
Društvo invalidov Hrastnik je s srečanjem počastilo 3. december, mednarodni dan invalidov. Letošnja tema izpostavlja nujnost vključevanja invalidov v družbo.
Po besedah podpredsednika Društva invalidov Hrastnik in predsednika sveta za invalide, Gregorja Ermana, se je na srečanju zbralo več kot 170 udeležencev, ki so si večer popestrili z glasbo, plesom in družabnimi igrami.
Društvo sicer vključuje okoli 500 rednih članov, invalidov, in 300 pridruženih oziroma podpornih članov. Poleg osnovnih dejavnosti člani Društva invalidov Hrastnik poskrbijo tudi za rekreacijo uma in telesno rekreacijo. Nekatere druži ljubezen do kulture, druge do športa, nekateri radi pokažejo svoje ročne spretnosti. “Vsak mesec za člane pripravimo vsaj tri aktivnosti, denimo šah, pikado, plavanje, balinanje,” je naštel Erman.
Marca prihodnje leto bo volilni zbor članov, na katerem bodo izvolili novo vodstvo, ki bo določilo tudi prioritete delovanja društva v prihodnjih letih. »Že zdaj pa dobro sodelujemo z občinskim vodstvom, ki prisluhne našim pobudam za izboljšanje življenja invalidov v občini, in jih tudi izvede,« je povedal Erman.
Sprevod z godbeniki, angelčki in ter seveda Miklavžem je včeraj napolnil zagorsko ulico in na koncu zasedel še ‘svežo’ mestno ploščad.
Polne ulice ljudi, nasmejanih otroških obrazov so spremljale glasen sprevod vse od bencinske črpalke pa do končne točke na ploščadi. Padla smreka ni uničila vzdužje, je pa marsikatera debata padla ravno na to temo.
Župan Matjaž Švagan je stopil pred množico in z obžalovanje ob padli smreki poudaril, da je šlo za srečo v nesreči. In, da medtem, ko so se nekateri za hrbtom smejali, so v Zagorju reševali nastalo situacijo. Da drugo leto smreka bo, je še navrgel, menda še večja. Koliko je stalo letošnje postavljanje in podiranje pa pričakujemo odgovor v ponedeljek.
Na zagorskem mestnem trgu je padla pred komaj nekaj dnevi postavljena 18-metrska novoletna jelka in pri tem poškodovala dve parkirani vozili. Poškodovanih na srečo ni. Cesta okrog Zdravstvenega doma Zagorje je zaprta za promet.
Po neuradnih informacijah je bila jelka preplitvo vstavljena v zemljo, le približno 1 meter v globino. Od očividcev smo izvedeli, da je smreka vsak dan nihala in da so se bali, da se bo kaj zgodilo. Tik pred njenim padcem pa so njeno okolico nameravali očistiti delavci komunale.
Na mestnem trgu so že predstavniki občine in policisti, ki zbirajo informacije o tem, zakaj se je dan pred Miklavževim sprevodom zrušila jelka in kakšno škodo je povzročila.
Velikanko iz Šentlamberta naj bi zdaj razžagali in odpeljali s trga.
Se še spomnite, kako so lani v Trbovljah snemali gasilca Urbana? Sklop študentskih filmov, skupaj s trboveljskim, so predvajali na Festivalu slovenskega filma, sedaj pa je to njihova “prva otvoritev izven tekmovalnega programa” je povedal eden od ustvarjalcev Rok Hvala.
Gre za kratke dokumentarne študentske filme AGRFT 2015, ki bodo skupaj trajali okrog 45 minut. Po ogledu filmov sledi kratek pogovor z gasilci in avtorji filmov, nato pa druženje ob pijači in jedači.
Trboveljčan Rok Hvala je režiral dokumentarni film Ognjeni fantje, ki govori o prostovoljnem gasilcu Urbanu, ki si želi veliko akcije, vendar večjih, rednejših intervencij v njegovem kraju ni. Urban tako večino časa preživi v gasilskem domu, upajoč na intervencijo. Ko skoraj obupa in se sprijazni z mirnim dnevom, pa se pojavi nesreča …
Pred ogledom na velikem platnu pa si lahko v naši fotogaleriji ogledate nekaj kadrov zasavskega filma.
