Foto: Matjaž Kirn
V projektu »Med nami in z nami«, ki so ga otvorili ob Svetovnem dnevu beguncev želijo poudariti pomen sodelovanja tako vladnih kot nevladnih organizacij pri integraciji beguncev v družbo.
Katarina Nučič
Katarina Nučič, direktorica Mladinskega centra Trbovlje, je zadovoljna, da so prepoznali mladinski center kot prostor medkulturnega učenja in sodelovanja. MCT se razvija in bogati s pomočjo mladih, ki dnevno prihajajo iz različnih kulturnih okolij in govorijo različne jezike.
Vključujemo, ne pa izključujemo
Po besedah mladinske delavke MCT Katarine Kuhar se razstava povezuje z njihovim delom in želijo, da mladi kot drugi v lokalni skupnosti lahko z delom širijo medkulturnost, ter stremijo k temu, da ljudi vključujejo, ne pa izključujejo. V mladinskem centru izvajajo vrsto dejavnosti tudi na mednarodni ravni, med katerimi širijo medkulturni dialog ter vključevanje mladih iz tujine. Trenutno MCT koordinira projekt strateškega partnerstva »Safe Haven«, ki se prav tako ukvarja z migrantsko tematiko v četrtek se projekt sklene z zaključno konferenco.
Tanja Leskovar
Beguncem ta razstava pomeni potrditev, da nekdo posluša njihovo zgodbo in jih spoznava osebno, pravi Tanja Leskovar tehniška direktorica iz inštituta za Afriške vede. Begunci se vključujejo kot prostovoljci v organizacijo in so veseli, da lahko pripomorejo k bolj odprti družbi. Obenem, ko izvajajo različna dela, sami pridobivajo veščine, ki jih potem uporabijo pri lažji integraciji in delu za naprej.
Otroški vpogled v begunsko življenje
Otrokom in sami organizaciji pa je razstava prinesla vpogled, kako dejanski stik z neobremenjenimi otroki pomeni pri kreiranju njihove podobe o beguncih. Kako sta se strah in negotovost pred srečanjem potem razblinila in so na lastne oči spoznali, da smo vsi ljudje, s svojo zgodbo in identiteto. Tako so otroci odlično ujeli svoje občutke na risbah in izjavah, ki spremljajo razstavo.
Po besedah gospe Tanje Leskovar se je projekt začel pred tremi leti z razpisom na ministrstvu za notranje zadeve, pred tem so že vsako leto obeleževali svetovni dan beguncev v sodelovanju z ministrstvom, na kar se je izkazalo, da bi to lahko bil poseben projekt, s katerim bi lahko osveščali širšo javnost.
Razstava likovnih del osnovnošolcev »Med nami in z nami«, bo v MCT na ogled do 18. junija.
Foto:
Letošnji maj je bil po obisku rekorden, se navdušeno pohvali Simon Omahne, obraz zagorskega muzeja. Kar 830 obiskovalcev so zabeležili v enem samem mesecu.
Zvezdi muzeja Perkmandeljc in njegova prijateljica Rozika
Simon Omahne, vodja zagorskega muzeja.
Podzemne zgodbe in igrive pripovedke navdušijo čisto vse – staro in mlado. Zato ob obisku Kisovca ne uidejo norčije jamskega škrata Perkmandeljca, ki je pogosto kakšno prav trapasto zagodel vestnim rudarjem. Dom v muzeju je našla tudi podgana Rozika, ki budno spremlja, kdo vse se sprehaja po njem.
V Rudarskem muzeju Zagorje si lahko privoščimo knapovsko malico, si pogledamo rudarske delovne pripomočke, stroje in tudi kupimo kakšen spominek. Simon si je nabral nešteto zgodb in pripovedk, kako je delo v rudniku potekalo. Rudar pa ni bil le poklic, temveč način življenja, zato o knapovščini ne zmanjka materiala. Pod rudniškim stolpom, ki je lepo viden tudi iz glavne ceste, ko se peljemo iz Kisovca proti Zagorju, pa se skriva tudi imitacija jamskega rova, s transportnim trakom, jamskim vozičkom in čisto pravimi podpornimi stebri.
VIDEO:
Skok čez kožo in obisk škrata
Eno posebnih in unikatnih doživetij za skupine, ki jih pripravljajo je skok čez kožo. Gre za dogodek, ki so ga knapi izvajali že od nekdaj, ko so novince sprejeli v rudarski stan. V muzeju skupinam, ki bi se rade ena na ena srečale z norčavim Perkmandeljcem le tega pokličejo na “kraj zločina”.
Vse večja kolekcija rudarske dediščine
Muzej Loke se je v zadnjih letih, po obnovi leta 2015, še dodobra napolnil. Poleg opreme in materiala, ki so ga dobili od rudnika jim pogosto občani prinesejo kakšen rudarski kos – pa naj bo to svetilka, kramp ali pa le fotografija ali dokument. Vsega so veseli, pove Simon, ki se je največ o zagorskem rudniku naučil prav od domačinov, rudarjev. Je ni knjige, ki bi opisala življenje več sto metrov pod zemljo, kot to opiše kakšen pristen knap.
Muzej v Kisovcu največ obiskujejo skupine – turistični avtobusi, skupine šolarjev ali društva. Vse več prihajajo tudi tujci – Avstrijci, Italijani tudi Hrvati. Prav v ta namen bo v kratkem izšla tudi večjezična zloženka zagorske doline.
Zasavski podzemni dragulj
Muzej ima odprta vrata za vsakogar dobrodošli tudi posamezniki med tednom od 8. in 17. ure ali ob sobotah od 9. in 13. ure. Najbolj zanimivi obiskovalci so upokojeni knapi, ki pogosto v muzej pripeljejo svoje potomce in takrat malodane prevzamejo vlogo vodiča.
Vstopnina je za otroke do 15. leta brezplačna, odrasli plačajo 3 evre. Poleg zanimivega doživetja jih na koncu čaka še darilo – zasavski podzemni dragulj. Če ne veste, kaj to je, hitro na ogled Rudarskega muzeja Zagorje!
FOTO:
Ne le v Južni Ameriki in Andih, lame so našle tudi dom na Primskovem v Šmartnem pri Litiji in kot je videti so tam zelo zadovoljne.
Nad lamami se je Simon Grmovšek navdušil čisto po naključju. »Bili smo na izletu in tam smo videli lame. Takoj so mi postale všeč in kaj kmalu sem kupil prvo. Ker so to zelo družabne živali so prvi sledile še ostale. Z njimi ni skoraj nobenega dela, same se pasejo, pozimi jim dajem suho krmo, poleg tega pa potrebujejo še vodo in to je skoraj vse«, je povedal. »V našem okolju se počutijo izjemno dobro, saj izhajajo iz pokrajin kjer je vegetacija skromna in tale tukaj je za njih pravo bogastvo«.
Včasih se jim nasmeji do solz
Čredica petih lam je Simonov ponos in čeprav živi odmaknjeno od mesta, se vsake toliko najde kakšen “firbec”, ki jih pride v hribe pokukat. Če bi imel več časa, bi se z njimi družil še več. »So izjemno zabavne in vedno me spravijo v dobro volje, včasih se jim nasmejim do solz«. Lame so zelo nežne živali, pustijo se božat, crkljat in iz prve roke potrjeno – oddajajo prav prijetno energijo.
Stereotip, da lame rade popljuvajo vsakogar, ki ga vidijo ne drži. »Lame ljudi ne pljuvajo razen, če jih nekdo draži in jim nagaja. Pljuvajo pa se med seboj in sicer predvsem samci. Njihova slina vsebuje sredstvo, ki omrtviči spodnjo čeljust nasprotnika in ta ne more ugrizniti« je razložil.
Ovce in lame v sožitju
Lame živijo do 20, 30 let nas še poduči navdušen lastnik, ki jih ima zgolj za svoje veselje. Lame se ne bodo parile in tudi prodaja jih ne, še pojasni. Ko jih je kupoval so stale okoli 1000 evrov, danes jih dobiš za 300, 400 evrov.
Sicer pa ima Simon, ki je velik ljubitelj živali še čredo 100 ovac, ki se vsake toliko z lamami tudi družijo. Živali so vesele, ko jih združi, se pa lame hitro naveličajo in imajo ovac že v enem dnevu vrh glave, z nasmeškom opiše živalska srečanja.
FOTO:
Včeraj je 5 poslanskih kandidatov sedlo na “vroče” stole in pred očmi publike v dvorani in vseh, ki so prenos v živo spremljali, odgovarjalo na naša vprašanja.
Vse kandidate smo pozvali tudi k iskanju rešitve za Medijske Toplice. Kaj menite, da so rekli? Več v spodnjem VIDEU
Oba aktualna poslanca Stranke modernega centra sta položila račune za zadnja štiri leta in zagotovila, kaj bo še storjenega, če ostaneta v parlamentu. Marjan Dolinšek bi “pospravil” okostnjake na sodstvu, Vojka Šergan, kandidatka v hrastniškem okraju želi takoj v naslednjem mandatu nadaljevati s padlim rudniškim zakonom.
Zagorjan Primož Jelševar (SLS) je odločno zagovarjal prenovo slovenskega izobraževalnega sistema, prav tako je prepričan, da bi financiranje občin morali korenito spremeniti.
Socialne demokrate je zastopal Tin Kampl, glas mladih, ki verjame, da bo v novem mandatu potrebno spremeniti stanovanjsko politiko, in ko bodo mladi lažji prišli do svojih stanovanj, bodo postali tudi bolj aktivni v družbi.
Goran Domanjko iz Dobre države že leta dela v turizmu, kjer tudi vidi priložnost za uspeh Slovenije. Ne le Bled in Bohinj, imamo tudi Zagorje, je prepričan obenem pa je opozoril še na izgorelost zaposlenih, kar bi spremenil z novimi zakoni.
Smo pa vse kandidate poiskali tudi k iskanju rešitve za Medijske Toplice. Kaj menite, da so rekli?
Športni klub Tornado z Izlak je letos pripravil novo, že dvanajsto srečanje starodobnikov.
Tako so zasavske ceste zavzeli starejši zanimivi avtomobili. Vsako srečanje pa ima tudi posebno nalogo. Na prvih desetih so udeleženci spoznavali Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, letos pa so se odpravili v Radeče.
Kot nam je zaupala Semi Zorec iz ŠK Tornado, se je 12. srečanja, ki je bilo v soboto, udeležilo več kot 70 starodobnih vozil in 120 udeležencev iz vse Slovenije. Tudi letos so se jim pridružili motoristi iz MK Klukhena.
Zaključek je bil že po tradiciji v Smučidolu, kjer so podelili pokale lastnikom najstarejšega motorja in avtomobila ter za najbolj atraktivnega starodobnika. Priznanja in spominke pa so dobili tudi vsi udeleženci srečanja.
FOTO:
Narisala Majda Velej
Tokrat že peta jubilejna predstavitev rodovniških psov in mešančkov. Na obisk je prišlo približno 18 različnih pasem, ki so jih lastniki predstavili in se z njimi sprehodili do stanovalcev, ti pa so jih “popestovali” in pobožali.
Spomini na Jakoba
Organizator predstavitve Damjan Zelenik, vodja kuhinje v domu sicer pa vzreditelj čivav je letos pripeljal še posebno gostjo – kinološko sodnico Miro Bizjan, lastnica in inštruktorica pasjega glavnega igralca Jakoba v filmu Sreča na vrvici.
Bizjanova je na kinološkem področju aktivna že več kot 40 let, brez psov si ne predstavlja življenja, nam je zaupala.
Gostja Mira Bizjan
Spomini na Jakoba so lepi in zabavni, pravi Mira. Enkrat je na nekem vrtu videla novofundlanca in se ji je zdel tako veličasten, da si je rekla, da takšnega psa mora imeti. Njegovo pravo ime je bilo Ron. Z njim je hodila v pasjo šolo in na razstave, kjer je tudi srečala režiserja filma, ki je iskal psa. Najprej je iskal bernardinca, pripoveduje Bizjanova, potem pa ugotovil, da je zelo težko dobiti dvojnika saj niso enako ‘pobarvani’ in tudi ‘fleke’ imajo na različnih koncih. Tako je potem izbral Rona, ker je črn in ni težko najti dvojnika. Ron je pri 7 letih igral v filmu Sreča na vrvici, od katerega je minilo že 40 let, umrl pa pri 13 letih.
Živali na obisku vedno “prinesejo” nekaj dobrega
Obisk živali na stanovalce doma vpliva blagodejno, je prepričan direktor Drago Kopušar. Obiski živali v domu so dovoljene in vsake toliko, kdo pripelje kakšno žival na obisk. In, ker je bil obisk živali vedno pozitiven, so se odločili živalske obiske nagraditi. Tako je bil pred 5 leti projekt poskusno in zelo uspešno izpeljan. Tudi lastnikom psov je bila ta ideja všeč, zato se vsako leto dobijo skupaj in organizirajo predstavitev. “To je za stanovalce poseben dogodek” doda direktor. Zadovoljstvo, doživetje, veselje in žalost se jim vidi na obrazu, saj s tem doživljajo tako lepe kot tudi žalostne spomine na svoje ljubljenčke.
FOTO:
V Trbovljah danes pod okriljem Zasavske ljudske univerze poteka Parada učenja. Vse do 12. ure imate čas, da ne zamudite kaj pomembnega.
Polona Trebušak.
Parada učenja, katere rdeča nit sta vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje v povezavi z novomedijsko kulturo, letos poteka v šestnajstih slovenskih krajih – med njimi tudi Trbovlje.
Prek 40 sodelujočih organizacij, 20 stojnic, bogat program na odru in stojnicah; pelo in plesalo se bo … pridružite se nam in videli boste, da je učenje zabavno.
Funšetrc in bela kava za vsakega … njami.
Flying dogs je tekmovanje psov v skoku v vodu, pri čemer se meri dolžina skoka in hitrostno plavanje. Tekmovanje so prejšnja leta organizirali v Kamniku, letos pa je organizacijo prevzelo Kinološko društvo Zagorje in izkoristilo sicer zapuščen bazen v Medijskih toplicah.
Odlična priložnost za ta prostor
“V Medijskih toplicah je izvir vode, ki je le potrebno izkoristiti in v trenutnih razmerah je prireditev Flying dogs odlična priložnost za ta prostor,” razlaga Alojz Klančišar, predsednik zagorskih kinologov in pobudnik organizacije prireditve. V Medijskih toplicah vidi ogromno priložnosti za organizacijo reševalnih vaj za pse. “Lani smo pripravili reševanje iz ruševin v bivšem hotelu Medijskih toplic, vajo bi lahko razširili tudi na bazenski del, kjer bi psi vadili reševanje iz vode in reševanje utopljencev,” pojasnjuje Klančišar.
Prireditev je privabila številne ljubitelje psov, kot tudi domačine, ki jih zanimalo, kaj se dogaja v propadlem bazenskem objektu.
Kako pogumni, manj pogumni in tudi iznajdljivi so bili psi, pa preverite v spodnjem videu:
Na tekmovanju se je v vseh treh kategorijah – skok v vodo, skok v vodo s podesta in hitrostno plavanje, pomerilo 43 psov različnih pasem s svojimi lastniki. Zmagovalec skokov iz visoke steze je Whumie pasme labradorec, s skokom 5,76 m in njegova lastnica Pina Maja Bulc.
V nagradni igri, ki smo jo pripravili na Facebooku skupaj z Imperial PET je sodelovalo neverjetnih 1195 čudovitih fotografij mačkonov in mačk, zato je bilo prebiranje in izbor najlepših neskončno opravilo.
In komisija ZON.si in Imperial PET je vendarle določila; najlepše fotografije so last Tadeja Kobaleta, Polone Jeršin, Suzane Pirc, Niki Ca, Tonija Kočevarja, Adrijane Anić, Tjaše Rutar, Sare Sovič, Mojce Kamnik in Anje Košir.
VSEM SODELUJOČIM PODARJAMO TUDI TOLAŽILNO NAGRADO – 10 % popust pri nakupu katerekoli hrane za mačke blagovne znamke N&D ( na blagajni pokažejo komentar oziroma sliko, s katero so sodelovali).
Zmagovalci svoje nagrade (super pakete DjPlus d.o.o) prevzamejo v trgovini Imperial PET (na telefonu pokažejo svojo objavo ali profil).
Neurje pred 10 dnevi je ponovno izpostavilo razliko med človekom in Človekom.
Fotografija trboveljskega gasilca Nejca Beravsa, ki ne potrebuje posebnega spremnega besedila.
Na poligonu Kinološkega društva v Zagorju je v soboto potekala 1. tekma za Državno prvenstvo 2018. Ker se je prijavilo manj kot 130 tekmovalcev, je vse kategorije sodila sodnica Ivana Kirik.
Aktivnost za človeka in psa
Agility je idealna aktivnost za človeka in psa. Vodnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir in z različnimi slišnimi ter vidnimi ukazi usmerja – vodi psa tako, da kar najbolj natančno in hitro premaguje ovire. Agility obstaja od leta 1978 leta. To je rekreacija in zabava, pa tudi tekmovanje in druženje. Je ena redkih kinoloških športnih disciplin, v kateri lahko sodelujejo vsi psi, tako rodovniški, kot tudi mešančki.
Vsa uradna tekmovanja v agilityju v Sloveniji so organizirana po pravilih in na način, ki jih opredeljuje Kinološka zveza Slovenije. Psi lahko napredujejo glede na uspešnost iz nižje v višjo skupino. Tekmujejo pa glede na velikost in sposobnosti: majhni (small), srednji(middle) in večji (large).
FOTO:
