Ko je Dewesoft štel natanko 5 zaposlenih, je takrat študent Tilen Sotler poklical v firmo. Ob zaključevanju fakultete je rabil prakso, a v Ljubljano se mu voziti ni dalo. »To je bilo čisto naključje. Gledal sem po internetu in našel podjetje, ki nekaj razvija in to v Trbovljah. Sem poklical in oglasil se je Andrej. Vprašal me je, katere jezike poznam, to je bilo kar prvo vprašanje menda. Začel sem naštevati programske jezike in je rekel ne, ne, ne …Sem mislil slovensko, hrvaško, nemško …Takrat še nisem vedel, da je Andrej humorist. Sem si mislil, tale me zaj***, to sploh škoda da grem gor.« Pa je vseeno šel. Na razgovor je čakal dve uri, ker je imel Jure polno dela. »Sem si že mislil, te me resno zaj***, on z jeziki, tega sploh ni.« No, pa je Jure le prišel, usedli so se in ideje, ki jih je Tilen predstavil so mu bile takoj všeč. »Kdaj začneš?« je še vprašal Jure in začela se je zgodba o uspešnem sodelovanju, zaupanju in nenazadnje prijateljstvu.
Tilen Sotler je lani prevzel direktorsko funkcijo v podjetju Dewesoft in stopil ob bok Juretu Knezu kot generalnemu direktorju in Urošu Rošerju prokuristu. Iz prej dvoglavega vodstva podjetja, ki sta ga ustvarila Jure Knez in Andrej Orožen je slednji, da bi se malce razbremenil, stopil na stran.
Po dveh desetletjih intenzivne rasti – tako prihodkov, naročil kot tudi kadrov je bil čas, da se podjetje organizira na način, da vsi procesi delujejo tudi kadar ključnih deležnikov ni in to v vsakem trenutku. Prve so stranke, je prepričan Sotler, ki je več let postavljal sistem, na katerem danes temelji Dewesoft. Oblikoval je oddelke, ki delujejo avtonomno, a se povezujejo z drugimi. Oblikoval ekipe in skupine, ki delujejo v sožitju, a tudi samostojno. »Tudi, če enega šefa ni, lahko podpiše ali odloči drugi. Postavili smo 11 vodij, ki skrbijo za oddelke in se tedensko usklajujejo in poročajo.« Sotler je prepričan, da moraš stvari spustiti iz rok in ljudem pustiti prosto pot, ob tem pa ves čas sledi vrednotam, ki sta jih Jure in Andrej v podjetje zacementirala s prvim dnem. »Zaposlenim je treba zaupati, jim dat možnost odločanja. Tudi, da se kdaj sami zmotijo. Obenem pa jim nuditi podporo in svetovanje – kadar te potrebujejo.«
Iz ekonomista v ljubiteljskega računalničarja, danes direktor s poslanstvom – predajati znanje naprej
»Včasih smo veliko “viseli” na omrežjih Irc in podobnih in verjetno sem tam nekje zraven ob preganjanju dolgčasa še začel gledati kodo, Javo in včasih še kaj sprogramiral, napisal skripte za Irc. To je prišlo čisto spontano,« po spominu pobrska Tilen Sotler, kako je prišlo do odločitve, da se po srednji ekonomski šoli vpiše na računalniško fakulteto.
V trboveljskem hitro rastočem podjetju je Tilen začel kot razvojnik in po prvih štirih letih dobil enega pomočnika študenta. Njegova naloga ni bila več le razvoj, temveč tudi prenos znanja in koordinacija. Ekipa se je hitro razširila in vloga mentorja se je izkazala kot na kožo pisana Tilnu. »Veliko neznanega je prišlo. Če pogledam za nazaj, bi rekel, da je šlo kot je šlo. Ves čas sem se trudil, se samoizobraževal in kreiral ekipo.« To so bili začetki ekipnega dela v podjetju, prej je vse temeljijo na posameznikih. Povsem spontano je Tilen vse bolj prevzemal izobraževanje, vodenje …in postalo mu je všeč.
Naša vizija je zelo preprosta. To pomeni, da če se dela raketa, ki bo šla na Mars, nam zelo veliko pomeni, da smo zraven da naši inštrumenti pomagajo to raketo spraviti na cilj.
Se spomnite, kako so Dewesoftovi instrumenti potovali na Luno?
Približno po desetletju v trboveljskem visokotehnološkem podjetju je bil čas za večje spremembe. Podjetje je preraslo vse planirane okvirje, številni procesi in dogodki so se tako razširili, da je nastajala zmeda. Majhno podjetje je skoraj čez noč postalo srednje veliko podjetje, potrebno je bilo preoblikovanje, nova sistematizacija. Pa ne le teoretično na papirju. Največji izziv, se danes spomni Sotler, je bilo prenesti novo sodobno strukturo v utečeno stanje in obenem obdržati vrednote Dewesofta, ki na tem mestu veljajo že od začetka.
»Vseh procesov sem se udeležil sam, jih poskusil izpeljati in sedel zraven. Ker to je bil ključ, da resnično spoznam, kako firma znotraj deluje,« opisuje enega svojih največjih projektov v Gabrskem. Že leta preden je Tilen Sotler uradno postal tudi direktor podjetja Dewesoft, so se stvari peljali natanko v to smer. Jure ga je učil poslovne logike, ki pogosto ni takšna kot jo predavajo ekonomisti. »Naučil sem se, da lahko tudi malce drugače razmišljamo, da ni vse “štirioglato” kot bi prebral v eni knjigi, ampak se da tudi malo drugače narediti stvari in so lahko stvari celo boljše. Mogoče daš malo več fokusa na stranke in manj na denar. Te stvari potem itak slej kot prej pridejo zraven.« Ves čas mu je ob strani stal tudi Andrej, ki »je na eni strani zabavljač, po drugi pa najboljši podpornik v najtežjih trenutkih«.
Tilen, ki trenutno zaključuje prvi letnik MBA na Ekonomski fakulteti zase pravi: »Nisem človek, ki bi bil pri miru in bi stagniral, rad se izobražujem naprej in odkrivam stvari, kar mi je v veselje.« V viziji za naslednjih 10 let bo novo znanje, ki ga bo pridobil vključil v delovne procese. Sledili bodo razvijanju novih produktov, usposabljanju kadrov tudi za čase čez več deset let in prav poseben načrt, ki sovpada v desetletni plan bo razvoj Mesta Akrobatov, ki so ga širši javnosti predstavili lani oktobra. Več o Mestu Akrobatov najdete TUKAJ!
In kako Trboveljčan vidi regijo, v kateri živi?
Jaz se ne bi nikamor selil. To, da imamo vse na voljo – odprt stadion za tekače, olimpijski bazen, korak do sprehoda v hribe, kolesarske poti, peš v trgovini si dve minuti, ne čakamo v kolonah na vrsto …Ko pridem v kak bar, poznam te ljudi že celo življenje in sem kot bi prišel domov. Mogoče sem malo pristranski, ampak tudi sodelavci, ki so priseljeni od drugje, so tukaj zadovoljni. Mislim, da je Zasavje, kar lep prostor in zadnja leta se zelo lepo razvija.
Z Dewesoftovo napravo v Tehnoparku izmerite svojo težo na vseh planetih našega osončja
