“Če primerjamo objavljena prosta mesta lani in v enakem obdobju letos, je bila ponudba del preko študentske napotnice v večini krajev nekoliko večja,” so nam povedali na e-Študentskem Servisu (e-SŠ). Ti imajo kot edini eno od svojih poslovalnic locirano v zasavski regiji, in sicer v Zagorju. Razloge pripisujejo več dejavnikom. Kot enega od teh izpostavljajo primanjkljaj kadra. “Delodajalci zato iščejo pomoč dijakov skozi vse leto in ne samo med počitnicami.”
| Delo študentskih servisov je posredništvo med dijaki in študenti ter delodajalci, ki ponujajo začasna dela med izobraževanjem. Poleg posredovanja del naj bi nudili tudi urejanje formalnosti in izplačil ter svetovanje glede pravic in obveznosti študentskega dela. |
Podatkov, koliko oseb je letos v Zasavju dejansko opravljalo študentska dela, na e-Študentskem Servisu ne vodijo. Zabeleženo imajo le število oglasov. Ti so lanske presegli za četrtino. V Trbovljah so pri e-ŠS lani zabeležili 47 prostih del, letos 52. V Zagorju je 24 delodajalcev objavilo oglas za študentsko delo lani, letos 32. “V Hrastniku pa je bilo ponudbe manj,” so nam povedali. Lani so imeli za dijake in študente 16 prostih mest, letos 9.
Rekordna urna postavka
Število oglasov za počitniško delo pa ni edino, ki se je letos povišalo. Po podatkih e-SŠ je povprečna ponujena urna postavka letos prvič presegla 10 evrov bruto. “Najbolje plačana dela pa presegajo 15 evrov na uro.” Kot pojasnjujejo, se ponudba del širi tudi na strokovna dela kot so računalništvo, tehnika, inženirstvo, zdravstvo, digitalni marketing in druga. Mladi imajo tako več možnosti izbire. “Zato se morajo tudi delodajalci bolj potruditi. Eden od pokazateljev tega je plačilo.”
Študentsko delo so letos omogočali tudi v zasavskih podjetjih
V hrastniški steklarni je letos študentsko oziroma počitniško delo opravljalo 23 dijakov in študentov, so nam povedali. Lani potreb po počitniškem delu niso imeli, letos pa so bili z delovno silo zelo zadovoljni. “Mladim omogoča, da pridobijo prve praktične delovne izkušnje in spoznajo industrijsko okolje, nam pa predstavlja dobrodošlo pomoč v obdobjih, ko se pojavijo dodatne potrebe po začasnem delu.” Če bodo potrebovali, bodo delo dijakom in študentom omogočili tudi med šolskim letom in naslednje poletje. “Če bomo imeli možnost za počitniško delo, jih bomo z veseljem ponovno vključili.”
Do septembra je 75 dijakov in študentov opravljalo delo v Dewesoftu, kjer pričakujejo, da bodo do konca leta dosegli lansko število. V 2025 je namreč pri njih študentska dela opravljalo 100 mladih. Kot so poudarili, študentsko delo pri njih ni samo opravljanje delovnih nalog, “temveč priložnost, da spoznamo mlade talente, ki si želijo praktičnih izkušenj v mednarodnem visokotehnološkem okolju”. Sicer so z delom dijakov in študentov v zasavskem podjetju zelo zadovoljni. Možnost dela jim ponujajo skozi celo leto. “Veliko mladih pri nas ne le pridobi prvih resnih delovnih navad, ampak postanejo del naših ekip, sodelujejo pri razvoju projektov ter po zaključku šolanja ali študija pri nas ustvarijo uspešno kariero.”
Pričakujejo trend povečanja potrebe po študentskem delu
Sicer pa v naslednjih letih glede na demografske in kadrovske trende na e-ŠS pričakujejo, da bo potreba delodajalcev po pomoči dijakov in študentov ostala velika. “Slovenija se namreč sooča z izrazitim staranjem prebivalstva. Na trg dela prihajajo manjše generacije, hkrati pa se upokojujejo številčnejše.” Za nameček so podali informacijo, da je bilo letos med aprilom in junijem delovno aktivnih več kot milijon prebivalcev Slovenije, stopnja brezposelnosti pa je znašala le 3,8 odstotkov.
Kot so nam povedali, se bo glede na projekcije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v naslednjih 30 letih delovno sposobno prebivalstvo v Evropski uniji zmanjšalo za približno 10 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 27 odstotkov. “Že danes približno dve tretjini oziroma okoli 100.000 mladih v Sloveniji v posameznem letu opravi vsaj nekaj ur študentskega dela. V prihodnje se bomo tako vse manj spraševali, ali bodo mladi potrebovali delo. Vedno bolj pa, kako bodo delodajalci prepričali mlade, da izberejo prav njih.” To pa tudi za dijake in študente po napovedih e-SŠ pomeni konkurenco z višjimi urnimi postavkami, boljšimi pogoji dela, fleksibilnim urnikom, mentorstvom, zanimivejšimi nalogami in možnostjo kasnejše zaposlitve.
| Sicer pa e-Študentski Servis ni edini tovrstni servis v Sloveniji. Na uradni spletni strani Republike Slovenije je do konca letošnjega leta naštetih kar 16 koncesionarjev, ki opravljajo posredništvo med delodajalci in mladimi iskalci občasnih zaposlitev. Čeprav je sistem posredovanja občasnih študentskih zaposlitev na prvi pogled videti enostaven, poudarjajo na e-SŠ, pa gre v ozadju za bolj kompleksno in zakonsko zelo regulirano dejavnost. Poleg objav prostih delovnih mest tudi iščejo in usklajujejo kandidate in delodajalce, jim svetujejo, preverjajo statuse, izdajajo napotnice. Na koncu pa še uredijo potrebna zavarovanja, obračunajo in nakažejo prispevke ter dajatve državi. Kot pomemben del njihovega dela pa poudarijo še preverjanje bonitete delodajalcev. |