08. 04. 2026

Novice pozna vsak, vendar veliko ljudi ne ve, kaj vse se dogaja v ozadju, preden pridejo v javnost. Kako poteka delo, kaj vse je treba narediti in koliko truda je v to vloženega.

Sama sem imela priložnost pokukati v zakulisje zasavskih online novic in novinarsko delo spoznati od blizu. Moja pot se je začela 2. marca, ko sem drugič v življenju stopila v njihove pisarne. Prvič sem jih obiskala na dnevu odprtih vrat, ko sem za kratek čas ujela urednico Nežo Grmšek, ki mi je na hitro razkazala prostore, preden je hitela naprej na sestanke. Že takrat sem dobila občutek, da je novinarstvo zelo razgibano in zanimivo delo. A hitro postane jasno, da moraš biti tudi pravi tip človeka za to. Sama na primer nisem ravno tista, ki rada “drega” v ljudi.

Sporočilo uredništva: objavili smo “lažno” novico

Pester volilni mesec

Marec je bil zelo pester. Neža in Maruša sta se pripravljali na soočenje kandidatov za volitve v državni zbor, a kljub temu redno delo ni smelo obstati. Pokazali sta mi, kako se piše kronika, kako pripraviti razpis in kako pomembno je, da iz množice informacij izluščiš bistvo ter ga predstaviš na razumljiv način.

Prvič sem se srečala tudi s programom WordPress, kjer sem objavljala članke, dodajala slike in vpisovala dogodke v koledar. Preizkusila sem se tudi na terenu — fotografirala sem različne zgradbe in kraje.  Udeležila sem se tudi otroškega parlamenta v Trbovljah, kjer sem poslušala zanimiva mnenja mladih o šolskem sistemu.

Veliko novega sem se naučila tudi na področju videa. Čeprav sem že prej rada ustvarjala, sem tukaj prvič pripravljala vsebine za TikTok. Pri pripravah na soočenje sem pomagala pri organizaciji, tiskanju materialov in pripravi prostora, na samem dogodku pa sem fotografirala, snemala in zbirala podpise udeležencev.

Čeprav me politika prej ni posebej zanimala, so me kandidati presenetili s svojo dostopnostjo in sproščenostjo. Dogodek je potekal mirno, brez prepirov, kar je bilo precej nepričakovano — tako zame kot za obiskovalce.

Najbolj zanimiva izkušnje je bila …

Ena izmed bolj zanimivih izkušenj je bil obisk VDC Zagorje. Tam so mi prijazno pokazali, kako poteka njihovo delo. Predstavili so mi proces tapeciranja, kjer z veliko natančnostjo in potrpežljivostjo obnavljajo stole. Čeprav tisti dan niso imeli stola pri roki, so mi pokazali izdelavo klopce in razložili celoten postopek. Najbolj me je navdušilo, koliko truda, sodelovanja in dobre volje je prisotnega pri njihovem delu. Vzdušje je bilo res prijetno in čuti se, da tam delajo s srcem.

V spominu mi je ostal tudi pogovor z Vaneso, predsednico turističnega društva Ostrovrharji. Pogovor je potekal sproščeno in zelo prijetno. Povedala mi je več o njihovem delovanju, dogodkih in tem, kako pomembno je ohranjati lokalno tradicijo. Takšni intervjuji so mi dali nov pogled na delo z ljudmi — pomembno je poslušati, postavljati prava vprašanja in ustvariti prijetno vzdušje.

Sodelovala sem tudi pri pripravi podcasta, kjer sem videla, kaj vse je treba pripraviti prej in kaj še vse po snemanju. Treba je pravilno postaviti kamere, mikrofone in luči, da vse skupaj izgleda in zveni kakovostno. Pomembne so tudi nastavitve na računalniku, saj moraš poskrbeti, da mikrofoni med snemanjem ne hreščijo. Sprejemala sem goste in kuhala kavico — kave sicer ne pijem, jo pa znam skuhati.

Preizkusila sem se tudi v zbiranju različnih podatkov. Med drugim sem večkrat kontaktirala upravne enote in zbirala aktualne informacije o številu ljudi, ki so se udeležili predčasnih volitev. Poleg tega sem preverjala tudi stanje na bencinskih črpalkah po Zasavju, kar mi je dalo vpogled v to, kako pomembno je hitro in zanesljivo pridobivanje podatkov.

Ne le, da objaviš. Pomembno je, da to kdo prebere

Nov vpogled zame je bil tudi pregled statistike Facebook strani ZON-a, kjer sem spremljala število ogledov objav. Podobno sem delala tudi na spletni strani v WordPressu, kjer sem spremljala branost člankov. Videla sem, kateri članki imajo največ ogledov in katere zgodbe najbolj pritegnejo bralce. Ta del mi je dal čisto nov pogled v ozadje medijev — ni pomembno le, da članek napišeš, ampak tudi, kako ga ljudje sprejmejo.

Na koncu lahko rečem, da sem se naučila res veliko novega ter spoznala nove programe in ljudi. Še posebej pa sem vesela, da sem iz Zasavja. Hvala Neži Š. Grmšek in Maruši Mohar, da sta me ta mesec prenašali in si vzeli čas za moje učenje.

Bila je res lepa in dragocena izkušnja, ki je ne bom pozabila.

Avtor: Melanija Istenič

PODKAST: Mlada gozdarka, ki ima skupaj z motorno žago 50 kg