“Ker je bila to naša prva izkušnja, nas je bilo sprva malo strah. Tokrat pa smo tukaj že tretjič, razdeljeni v dve skupini – eni v enoto Podvelnarji, drugi v enoto Ribnik. Po prvih urah smo se dobro počutili,” so povedali dijaki, ki so uporabnikom pomagali pri osebni higieni, merili so vitalne funkcije, sodelovali so tudi pri aplikaciji terapije.
Dijaki so se kar hitro sprostili: “V enoti Ribnik je sicer manj negovalnega dela, a vseeno aktivno pomagamo pri vsakodnevnih opravilih. Strah je izginil že po prvih urah, saj čutimo veliko topline – vsi mentorji so prijazni, sproščeni in veseli, da smo tukaj. Veseli smo, da lahko sodelujemo z njimi.”
Svoje poglede pa so z veseljem delili tudi uporabniki
Jurij: »Dopade se mi tole, pritisk merijo, pa koga tudi umijejo. Sem jih povabil, naj grejo pogledat mojo sobo.« Uporabnica Megi je bila vesela gostov: »Tole je kar dobro, da hodijo, da vidijo naš vsakdan. Tako vidijo, kaj počnemo in koliko smo samostojni. Da vidijo, kaj vse zmoremo.«
Jožek je prepričan, da je to ena od čudovitih šolskih praks: »Morjo tkole hodit, da nas bojo lahko na stara leta rihtal.« Zadovoljen je bil tudi Miran, ki komaj čaka, da pridobi nove prijatelje: »Men je v redu, da lahko spoznam nove ljudi. Mi izmerijo pritisk in ostalo, v redu so. Navdušen sem.«
Učiteljica, ki spremlja dijake na praktičnem pouku v varstveno delovnem centru, Jožica Jelen Jurič z zadovoljstvom ugotavlja, da je ta oblika prakse za dijake izjemno poučna in spodbudna. Dijaki na praktičnem pouku v VDC aktivno sodelujejo pri osnovnih zdravstvenih aktivnostih, kot so pomoč pri osebni higieni, hranjenju, gibanju in spremljanju uporabnikov pri drugih vsakodnevnih opravilih.
Znanje ni dovolj, pomembne so tudi veščine
Poleg strokovnih veščin dijaki pridobivajo tudi pomembne socialne kompetence – učijo se sodelovanja, prilagajanja različnim potrebam in razumevanja pomena spoštljivega odnosa do vsakega posameznika. Delo v varstveno delovnem centru jih spodbuja k večji toleranci, sočutju in odgovornosti. Učiteljica opaža, da se dijaki v tem okolju dobro počutijo, so motivirani in pokažejo visoko stopnjo zavzetosti ter profesionalnosti, kar kaže na velik pomen tovrstne prakse za njihovo nadaljnje izobraževanje in poklicno pot.
Takšna srečanja so pomembna za obe strani – dijakom omogočajo, da spoznajo življenje oseb z intelektualno oviranostjo, pridobijo dragocene izkušnje in razvijajo občutek za sočloveka. Uporabniki pa ob obisku mladih začutijo novo energijo, sproščen pogovor in prijateljstvo, ki jim polepša vsakdan.
Najlepše pri vsem tem pa je, da se mladi tukaj ne učijo le poklica, temveč tudi človečnosti. Spoznavajo, da je skrb za druge več kot delo – je odprto srce, iskren pogled in pripravljenost prisluhniti. To so dragocene lekcije, ki jih noben učbenik ne more dati, življenje pa jih piše prav tukaj – med ljudmi, ki znajo toplino tudi vračati.
Avtor: VDC Zasavje
Zasavci so na Švedskem v šotorih, v Španiji pa s pesmijo – premagovali ovire
