Tokrat sta Maruša in Neža govorili (spet) o politiki, pa o premnogi verziji regij, ki nastaja in tudi o tem, da je ZON.si “dol padel”.
Naši uredniški pogovori se prenašajo iz nekaj parov oči, na več 100 parov oči. Vas zanima, kaj vse debatiramo?
Bralec nas je obvestil, da je ob glavni cesti, ki pelje od Dola pri Hrastniku proti Marnemu videl laboda. Ker je bil prepričan, da mu nihče ne bo verjel, je veličastno žival tudi posnel.
Labod je stal tik ob cesti, zato so ga domačini “poslali stran”. V strahu, da bi žival odkorakala na cesto, so ji domačini vrgli kose kruha daleč stran od ceste.
Wikipedia o labodu pravi tako: Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Kako se je žival sredi zime znašla na vrhu Marnega, je res vprašanje.
@zon.si_zasavskenovice POGLEJTE, koga je bralec našel ob glavni cesti in to v Zasavju❗️ Ne, to ni Bled, to je Hrastnik #zon #zasavje #labod @marusamo4 @Neža Šabanovič Grmše
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) vse štiri zasavske občine v zadnjih treh letih beležijo skokovito rast v omenjeni starostni skupini. Če v Hrastniku razlika znaša približno 7 odstotkov, je v ostalih treh občinah lani prebivalo za četrtino mladih več kot v letu 2022.
| 2015 | 2024 | 2025 | |
| Hrastnik | 9.350 | 8.871 | 8.792 |
| Litija | 15.051 | 15.846 | 15.888 |
| Trbovlje | 16.461 | 16.036 | 16.019 |
| Zagorje | 16.705 | 16.442 | 16.342 |
Vir: SURS
Več prebivalcev le v Litiji
V nobeni drugi starostni skupini rasti ni. V Litiji je po 15 letih nenehne rasti število prebivalcev začelo stagnirati. A so vseeno lani v primerjavi z letom prej edini zabeležili rast števila občanov. V Trbovljah se že osem let sučejo okrog številke 16.000. Zagorje je drugo leto zapored izgubilo sto prebivalcev, a ostajajo največja zasavska občina – po številu prebivalcev seveda.
Najmanj prebivalcev v Zasavju ima Hrastnik, kjer so od leta 2008 vsako leto zabeležili upad – s števila prek 10.000 so padli pod 9.000 občanov.
| 2015 | 2024 | 2025 | |
| Hrastnik | 9.350 | 8.871 | 8.792 |
| Litija | 15.051 | 15.846 | 15.888 |
| Trbovlje | 16.461 | 16.036 | 16.019 |
| Zagorje | 16.705 | 16.442 | 16.342 |
Vir: SURS
Vedno več moških in tujih državljanov
Poleg starostne strukture je zanimiv tudi pogled na razmerje med spoloma. Pri tem je prišlo do preobrata, saj je bilo pred desetimi leti v Zasavju 900 več žensk kot moških, danes pa je moških 300 več kot žensk. Nekaj razlike lahko pripišemo tudi dejstvu, da se je v tem času rodilo 300 več fantkov kot deklic.
Lani zadnja deklica, letos že trije dečki (KLIK)
Prihaja pa tudi do številnih selitev: vsako leto se v Zasavje in iz njega seli dobrih 1.500 ljudi. Narašča število tujih državljanov. V enem letu je bilo teh skoraj 200 več – med njimi jih je 75 prišlo iz držav izven EU-ja in nekdanje Jugoslavije.
Krivulja se je v Trbovljah obrnila navzgor – znova nad 16.000
Bivša rudarska stanovanja v koloniji Njiva so v spomeniškem varstvu. Tako zavod bdi nad vsakim posegom v objekt, Trboveljčani pa opazujejo počasno propadanje in “gnitje” zgradb, ki so nekoč predstavljale dom mnogim rudarjem in njihovim družinam. Občina Trbovlje je v zadnjih letih preverila stanje objektov, v katerih se še vedno nahajajo stanovalci. Tako so ugotovili, da so v slabem stanju.
Tri naj bi lahko porušili
Kot je v zadnjem času trboveljski župan Zoran Poznič večkrat poudaril, so se na temo iskanja rešitev za celovito prenovo območja že večkrat sestali z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Brez njihove odobritve namreč nihče ne bi smel spreminjati oziroma posegati v izgled objektov, ki so pod njihovim varstvom. Tudi, če so tik pred tem, da se porušijo sami. Za kolonijo v centru mesta pa ima Občina Trbovlje drugačen predlog. Tri od štirih objektov bi radi porušili kar sami.
Namesto teh – nove sodobne replike
“V skladu z dosedanjimi usmeritvami je predvideno, da se ena od štirih originalnih stanovanjskih stavb na Njivi ohrani, preostale tri pa se odstranijo in na istem mestu nadomestijo z replikami, ki bodo v celoti sledile izvirni arhitekturni zasnovi,” so pojasnili na Občini Trbovlje. To pomeni, da bi pri gradnji skladno z zahtevami zavoda morali uporabiti enak material. Torej naj bi nekoč v Trbovljah še vedno stali štirje identični objekti – le da bodo trije novi, eden pa bo, kot pravijo na občini – prenovljen, a originalen.
Na območju kolonije je danes še vedno 113 stanovanj. Od tega večina v lasti družbe Spekter, ostala v občinski oziroma zasebni lasti. “Trenutno je več kot 60 odstotkov teh praznih,” so dodali na občini. Za celovito prenovo območja pa se z lastniki dogovarjajo o morebitnih odkupih.
Seveda pa so za realizacijo navedenega potrebna tudi finančna sredstva. Koliko, na občini še ne vedo, saj projektna dokumentacija ni povsem zaključena. Ko bo, bodo lahko iskali tudi vire financiranja. “Občina si želi, da bi pomen prenove kolonije prepoznala tudi država – tako z vidika ohranjanja kulturne dediščine kot stanovanjske politike. Kar konkretno pomeni, da iščemo in se vključujemo v aktualne državne razpise.” Trboveljska občina naj bi bila v določene postopke črpanja evropskih sredstev že vključena.
Kljub temu da projektiranje še ni zaključeno, ideja že obstaja. In tudi vizualizacija:
V Urgentnem centru Trbovlje še vedno vse poteka po starem. “Nobenih novih predlogov,” nam je povedala strokovna direktorica trboveljske bolnišnice Tadeja Jelenko. Napisano se nanaša na enoto za hitre preglede, ki bi morala biti zagotovljena v vsakem slovenskem urgentnem centru. A je v Trbovljah ni.
Spomnimo, zaradi nedelovanja enote je oktobra lani vodstvo bolnišnice želelo zapreti Urgentni center (UC) Trbovlje. Ta namreč po zakonu brez te ne bi smel delovati. Krivca je bolnišnica našla v trboveljskem zdravstvenem domu (ZD), ki je v preteklosti že opravljalo to službo. Leta 2023 pa so jo prestavili v prostore zdravstvenega doma. Da si vodstvi ZD in UC različno interpretirata uredbe, je bilo jasno že lani (kako so krivdo prelagali drug na drugega, smo zapisali TUKAJ). V spor se je vmešalo tudi Ministrstvo za zdravje, ki je zagorskemu, trboveljskemu in hrastniškemu zdravstvenemu domu ter njihovim ustanoviteljicam naložilo, naj do sredine novembra pripravi in jim odda predlog za skupno zagotavljanje službe. A tega niso storili – še do danes.
Predviden nov sestanek
Že lani je na to temo direktor hrastniškega zdravstvenega doma Sebastjan Ašenberger povedal, da potekajo pogovori o reorganizaciji nujne medicinske pomoči, s katero bi lahko rešili tudi nastalo situacijo v Zasavju. Na mizi je bil predlog, da bi si delo v urgentnem centru delili zdravniki zagorskega, trboveljskega in hrastniškega zdravstvenega doma. A vse le ni tako preprosto. V praksi bi to namreč pomenilo, da bi bil dežurni zdravnik prisoten le na eni lokaciji in od tam pokrival celotno regijo. Kar pa ni všeč Občini Zagorje.
“Prizadevali se bomo za rešitve, ki bodo v korist našim občankam in občanom. Nikakor ne bomo pristali na ureditve, ki bi zanje pomenile slabši dostop do nujne zdravstvene pomoči,” so nam pojasnili. Kot pravijo, je ministrstvo z njihovimi stališči seznanjeno. O svojem pogledu na zagato pa niso želeli govoriti na hrastniški občini. Svoje mnenje naj bi najprej predstavili ministrici, nato jih bodo sporočili svojim občanom. Na ministrstvu torej že več kot 2 meseca čakajo na skupno rešitev. Pa delajo še kaj drugega? Na vprašanje, kako bodo ukrepali, so nam odgovorili le, da je v začetku februarja na to temo načrtovan sestanek z županoma zagorske in hrastniške občine.
“Ne zanima nas, kdo in kolikokrat bo opravljal delo v tej enoti,” je ob vsem tem poudarila Jelenko. “Za začetek bi bilo spoštovanje napisane uredbe povsem zadostno. V kakšnem delu bo potekala delitev službe, pa nas v bolnišnici ne zanima.” Predloga torej ni, enote za hitre preglede v urgentnem centru tudi ne, čas pa teče.
Sorodni članek:
Občina Litija je objavila razpis za direktorja Javnega zavoda za kulturo, mladino in šport. “Decembra je Robert Žurga sporočil, da s koncem januarja zapušča delovno mesto,” nam je povedal predsednik sveta zavoda Iztok Izlakar. Občina, ki je ustanoviteljica zavoda, je morala tako pristopiti k iskanju novega vodstva.
“Mislim, da je zavod na dobri poti in da bodo lahko nadaljevali z načrtovanimi aktivnostmi z novim vodstvom in novo energijo,” je o tem povedal direktor v odhodu Robert Žurga. “Razvojni potencial je še zelo velik, tako na vsebinski kot tudi na infrastrukturni ravni.” Kot pravi, v ekipo ZKMŠ povsem zaupa in verjame, da bodo v prihodnosti še popestrili dogajanje v Litiji – tako na kulturnem, športnem in mladinskem področju. “Program bo naprej potekal kot načrtovano, na odru z omejenim gibanjem pa z nekaj prilagoditvami.”
Del odra zaprt že več kot 2 meseca
Žurga je vodenje litijskega zavoda prevzel lani, ko je večletna direktorica Alenka Urbanc nastopila upokojitev. Takrat z novimi idejami in motivacijo je vsebine ZKMŠ z novostmi želel približati vsem občanom Litije (z njim smo se pogovarjali lani, ko je nastopil funkcijo – KLIK). Vmes je prišlo do zapleta zaradi slabega stanja kulturnega doma, ki je lani obeležil 100. rojstni dan. Objekt so skozi leta prizadele mnoge poplave, strop nad odrom pa je bil že v tako slabem stanju, da so morali celo omejiti gibanje. “Zdaj imamo že več kot dva meseca zaprt del odra,” je še povedal Izlakar, ki je sicer tudi občinski svetnik.
Da bi v času iskanja novega direktorja zagotovili vodstvo, so se včeraj sestali člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Litija ter podali pozitivno mnenje edini kandidatki za vršilko dolžnosti Danijeli Sitar. V naslednjih dneh bodo za njeno dokončno potrditev glasovali še občinski svetniki.
Zadnje obsežnejše poplave so zalile dvorano kulturnega doma – fotografije v prispevku:
Nikoli konkretno prenovljen osrednji objekt mesta je zadnji udarec močno prizadel