Začelo se je novo leto, kar je idealno za statistične vpoglede v stanje regije. Pa si tokrat poglejmo bolniške odsotnosti z dela. Podatke sicer zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), a jih za leto 2025 še ni. So pa za leto prej. In če smo lani objavili, da so bili v 2023 Zasavci nadpovprečno veliko odsotni z dela zaradi bolezni in poškodb, se je to povprečje leta 2024 še zvišalo.
Zasavci že tako nadpovprečno v bolniški – v zadnjem letu še več (KLIK)
Podatkov za 2025 še ni, lani še vedno nad povprečjem
Če so bili Zasavci leta 2023 zaradi bolezni oziroma poškodb z delo odsotni 402.260 dni, se je ta številka leta 2024 povečala. Zaposleni so manjkali 438.328 dni. S tem so še vedno nad slovenskim povprečjem tako v dnevih odsotnosti kot tudi v povprečnem trajanju bolniškega staleža. Najpogostejši vzroki za izostanek iz službe so v najmanjši slovenski regiji mišično-skeletne bolezni, sledijo poškodbe in zastrupitve. So pa Zasavci med 12 regijami takoj za Pomursko v nezmožnosti dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj.
| V Sloveniji je bilo leta 2024 zabeleženih dobrih 19 milijonov dni nezmožnosti za delo. V povprečju je bil vsak dan bolniško odsotnih preko 53.000 oseb. Najpogostejši vzroki so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. Skoraj enkrat manj je bilo primerov poškodb in zastrupitev izven dela. Vzroki, ki so sledili, so bili nalezljive bolezni, duševne in vedenjske motnje in rakava obolenja. |
Ženske še vedno doma pogosteje kot moški
Tudi trend razlike med spoloma se nadaljuje. Če smo že za leto 2023 zapisali, da so bile v bolniški pogosteje ženske, je to leto kasneje še vedno držalo. Približno dvakrat pogosteje so po bolezni ali poškodbi doma okrevale pripadnice nežnejšega spola. Res pa je tudi, da je bolniški stalež moškega v povprečju trajal kar 4 dni več kot ženske. Dobra polovica zaposlenih si ni nikoli “vzela bolniške”.
Razlike so opazne tudi glede na starost. Mlajša kot je oseba, manj časa je bila upravičeno odsotna z dela – v večini zaradi poškodb in zastrupitev izven službe. Bolniška odsotnost z dela je po podatkih NIJZ v izrazitem porastu že od leta 2015 in nad povprečjem Evropske unije. V desetletnem obdobju se je v povprečju za 2 dneva skrajšal le čas ene odsotnosti.
