Zadnje čase se zdi, da ima vsak svoj razlog za jezo – politiko, cene, medije ali preprosto preobremenjenost. Zato smo pripravili anketo, v kateri nas zanima, kaj najbolj razburja vas. Povejte odkrito in pomagajte oblikovati vsebine, ki resnično odražajo realnost.
Mladi bi vse spremenili, starejši pravijo, da že vse vedo – kdo ima prav?
V Trbovljah se je po več kot desetletju razprav, neuspelih prodaj in političnih sporov končno začelo rušenje nekdanjega samskega doma na Savinjski cesti. Delavci so že vstopili v objekt, bager je resno zagrizel v stavbo, del objekta pa se že bliža tlom. Po neuradnih informacijah naj bi rušenje zaključili še pred prazniki, v prihodnjem letu pa bo sledil predvsem odvoz materiala in dokončna sanacija območja.
Pred začetkom rušitve je bilo treba stavbo najprej izprazniti. Objekt, ki je bil dolga leta zapuščen, je bil poln smeti, ki so se v njem kopičile desetletja. Koliko bo občina Trbovlje za rušitev plačala, za zdaj ni znano. Na občini kljub povpraševanju danes niso razkrili niti stroškov niti natančne časovnice del, obljubljajo pa, da bodo javnost z več informacijami seznanili v prihodnjem tednu.
Zgodba samskega doma ima dolgo in zapleteno zgodovino. Če prevrtimo v leto 2014 je takratni župan Vili Treven objekt odkupil od podjetja SGP Zasavje v stečaju za približno 97.000 evrov. Namen je bil urediti bivalne enote za socialno ogrožene prebivalce bevških bivalnih enot. Čeprav so bile napovedi optimistične in so obljubljale vselitev še istega leta, se to nikoli ni zgodilo. Kasnejši pregledi so pokazali, da stavba ni primerna za obnovo.
Njegova naslednica, županja Jasna Gabrič (danes Kramar), je želela objekt porušiti in s tem pridobiti kakovostno lokacijo za stanovanjsko gradnjo, vendar so svetniki ta predlog zavrnili. Namesto tega se je občina odločila za prodajo objekta. Leta 2016 je bil samski dom ponujen po izklicni ceni 105.000 evrov, kasneje so ceno znižali celo pod 90.000 evrov, a zanimanja ni bilo. Objekt je tako ostal breme občine in simbol nedokončanih projektov.
V vmesnem času je občina odkupila še dodatna zemljišča v okolici, da bi območje oblikovala kot celoto. Leta 2020 je skupaj z več parcelami – skupno skoraj 4.000 kvadratnih metrov – območje ponudila v prodajo z izklicno ceno dobrih 160.000 evrov. Namen prodaje je bil jasen: stanovanjska gradnja. Razpis je od zainteresiranih investitorjev zahteval idejne zasnove, finančne načrte, vizualizacije in 20.000 evrov varščine, kupec pa bi se moral zavezati, da investicijo izvede v štirih letih.
Prodaja območja in odločitev, da rušitev krije občina, sta znova razburili politično sceno v Trbovljah. Svetniki so aktualnemu županu Zoranu Pozniču očitali, da je parcelo prodal prepoceni in da bo kupec na račun občine dobil pripravljeno zemljišče za gradnjo stanovanj, s katerimi bo ustvarjal (pre)velik dobiček. Po njihovih besedah je bila kupnina nižja od vrednosti enega samega stanovanja v prihodnjih novogradnjah.
Župan na drugi strani poudarja, da posel ni škodljiv za občino, saj naj bi se stroški rušitve povrnili skozi komunalni prispevek investitorja. Ob tem je opozoril tudi na večletna neuspešna pogajanja s stanovanjskim skladom. Izpostavil je še, da si Trbovlje ne želijo zgolj socialnih stanovanj. Želijo širšo in kakovostnejšo stanovanjsko ponudbo, zlasti za mlade.
Z začetkom rušenja se tako simbolno zaključuje dolgo poglavje zapuščene in propadajoče stavbe. Ta je bila več let jabolko spora med različnimi župani in občinskimi svetniki, tudi podjetniki, ki so izkazal interes za nakup. Obenem pa se odpira novo poglavje. Vprašanje, ali bo na degradirani lokaciji končno zrasla nova stanovanjska soseska, kot jo občina obljublja že skoraj desetletje.
Za zdaj je jasno vsaj eno: samskega doma, ki je dolga leta bremenil Trbovlje, kmalu ne bo več. Kaj natančno bo zares zraslo na njegovem mestu, pa bo pokazal čas – in prihodnje odločitve občine ter investitorjev.
Županu očitajo, da je parcelo za gradnjo stanovanj prodal za drobiž
Na stičišču dveh občin se začenja izvedba projekta Zelena vez Ojstro-Hrastnik. To bo prvi zeleni infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki povezuje dve občini – Trbovlje in Hrastnik. Med mestoma bo nastal trajnostni, povezovalni in rekreacijski zeleni koridor od območja starega ribnika (bajerja) do platoja Ojstro na Kipah. V okviru projekta bodo na tem območju urejene promenadne poti, počivališča, zeliščni vrt, sadovnjak, igrišče, fitnes na prostem, amfiteater, paviljon in sanitarije.
Projekt temelji na posodobljenih idejnih zasnovah starih več kot desetletje. Zelena vez je uvrščena v Dogovor za razvoj regij, njena skupna vrednost pa znaša približno 3,3 milijona evrov. Hrastniški del je ocenjen na 1,5 milijona, trboveljski pa na 1,8 milijona evrov.
Glavnino investicije financirata Evropska unija in država – Hrastniku v višini 1,26 milijona, Trbovljam pa 1,3 milijona evrov. Preostanek bosta zagotovili občini sami.
“Trenutno se še vedno urejajo premoženjske zadeve s Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov. Temu bo sledila oddaja vloge za neposredno potrditev operacije, na osnovi katere bo pristojno ministrstvo izdalo odločitev o podpori operacije, izpeljava javnih naročil. Pričetek gradnje je načrtovan v drugi polovici 2026 z zaključkom do konca leta 2027” so sporočili iz občin Trbovlje in Hrastnik.
Minister Aleksander Jevšek se je ta teden odpravil na Kipe, Ojstro in Lakonco in ob ogledu poudaril, da so ti projekti šolski primer, kako je mogoče degradirana območja oživiti in jih napraviti okolju bolj prijazna. Kot pravi, občini Trbovlje in Hrastnik sta na primeru Ojstrega pokazali sposobnost dobrega načrtovanja in pridobivanja sredstev iz različnih virov. Tako bosta z minimalnimi vložki zagotovili prostor, kjer se bodo občani in drugi lahko množično zbirali in preživljali čas na prostem.
Minister Aleksander Jevšek
| “Po besedah ministra je Zasavje eden najučinkovitejših regijskih porabnikov sredstev iz Sklada za pravičen prehod. Več kot 90% sredstev iz finančne perspektive 2021-27 je že aktivirano; od tega je 60 odstotkov teh sredstev že izplačanih.” |
Medobčinsko sodelovanje v Zasavju je zelo dobro, kar minister podkrepi z besedami: “Vsi trije župani prihajajo na ministrstvo z zelo jasnimi in skupnimi stališči. Sodelovanje občin v tej dolini je lahko vzor marsikaterim regijam v Sloveniji.
Med obiskom je minister obiskal tudi OIC Lakonca, največji razvojni projekt v zgodovini občine Trbovlje. Celotna investicija je vredna 9,8 milijona evrov, od tega je 9,4 milijona zagotovljenih iz evropskih in državnih sredstev. Občina finančno pokriva razliko.
Projekt se izvaja v okviru Sklada za pravični prehod. V okviru projekta bo zgrajena celotna komunalna infrastruktura, poleg tega pa še peš in kolesarske površine, ter avtobusna postajališča ter obračališča. Zaključek celotne prenove ceste bo že v letošnjem letu. Gradbena dela imajo rok dokončanja predvidoma do konca leta 2026.
»Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ga lahko podari le človek človeku – zato je vsak darovalec izjemno dragocen«, pravi Vesna Špeglič, sekretarka in strokovna vodja RKS – OZ Hrastnik. Postopek, ki traja le nekaj minut lahko drugemu človeku popolnoma spremeni življenje. Špeglič je še poudarila, da je darovanje krvi varno, preprosto in hitro.
Na Rdečem križu so poudarili, da je decembrska krvodajalska akcija še posebej pomembna, saj prazniki pogosto prinašajo več nesreč in posledično večjo potrebo po krvi. “Prometne in športne nesreče, uporaba pirotehnike – nujne operacije se seveda nadaljujejo” je obrazložila Špeglič. “Poleg tega je zaradi prehladov manj krvodajalcev, zaloge se hitro izčrpajo”.
Rdeči Križ Slovenije – Območno združenje Hrastnik vabi na krvodajalsko akcijo. Ta bo potekala na Osnovni šoli Narodnega heroja Rajka, sicer 18. decembra med 8. do 12. uro. Še posebej pozivajo posameznike z eno od negativnih krvnih skupin, katerih je najmanj.
Da bi bila čim večja udeležba na krvodajalski akciji, ki jo bodo izvedli v prihodnjem tednu v hrastniški osnovni šoli, je sekretarka spomnila tudi na dejstvo, da darovalci dobijo prost dan takrat, ko darujejo kri, prav tako pa vsem prostovoljcem pripravijo tudi malico.
Barbara Berglez Tovornik – nova predsednica OZRK Hrastnik z veliko vizijo in nenavadnim hobijem
Krajani na ulico, odločevalci pa – “postopki zahtevajo svoj čas” (KLIK)
Oktobra so krajani naselja Hotič pripravili protestni shod. Razmere na glavni cesti iz Zasavja proti Ljubljani so vse prej kot dobre. Ožine vsak dan poskrbijo za več zastojev, prebivalci do avtobusne postaje namesto po pločniku lezejo čez ograje sosedov in hodijo po njihovem zemljišču. Po podatkih, ki jih ima organizator protesta v Hotiču Teodor Plaznik, naj bi obvoznico, ki jo država obljublja že več desetletij, gradili leta 2030. Glede na to, da so ta projekt že večkrat premaknili v prihodnost, imajo tokrat menda prebivalci res dovolj. Obvoznico, ki bi cesto speljala mimo njihovega naselja, želijo prej.
Mi smo takrat Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) vprašali, kdaj načrtujejo gradnjo in dobili odgovor, da postopki zahtevajo svoj čas. Še letos pa naj bi objavili javno naročilo za izbor pripravljavca projektne dokumentacije. In res so ga. Par dni pred obiskom ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek v Zasavju. DRSI trenutno torej išče zainteresiranega, ki bi na zemljevid umestil novo cesto. Vloge sprejemajo do 21. januarja 2026. Na direkciji so pojasnili še, da je rok za izdelavo dokumentacije 15 mesecev, šele nato se bodo lotili parcelacij, cenitev in odkupov potrebnih zemljišč.
Veliko prahu in nezadovoljstvo pri trboveljskemu županu Zoranu Pozniču je letos dvignila razveljavitev razpisa za prenovo železniške postaje v Trbovljah. Tudi tega so par dni pred obiskom Bratušek ponovno objavili. V okviru sredinega vladnega obiska v Zasavju je namreč ministrica obiskala prav železniško postajo, kjer je obljubila, da naj bi država v naslednjih dveh letih zasavski infrastrukturi namenila še 30 milijonov evrov. Od tega je zgornjo mejo cene prenove omenjene postaje postavila pri 10,3 milijonov evrov.
Po zasavski regiji se vije skoraj 1.300 kilometrov cest, od tega 156 državnih. In če se v Trbovljah in Litiji trenutno vozniki srečujejo z zaporami zaradi sanacije, so te povečini zaradi del na občinskih cestah. O urejanju državnih pa bo treba še počakati. Od tega kar pri dveh, ki peljeta iz Hrastnika proti Zidanem Mostu in Rimskim Toplicam. Novosti oziroma nove zamike pri gradnji omenjenih cest smo objavili v začetku tedna – TUKAJ.
Župana javno izpostavila nezadovoljstvo z vlaganjem države v ceste
