Spim, oziroma spal sem. Vsak dan, tam okrog dveh sem nevaren sam sebi in morda tudi komu drugemu, ker … ker mi veke pokrijejo oči, noge postanejo telečje in ne funkcioniram več. Moram zaspati, pa naj bo to kjerkoli. Zato ne kličite reševalcev, če me boste našli na klopci v parku ali “mrtvega” za volanom parkiranega avtomobila.
Morda bi se zgoraj napisano res odvilo, če ne bi bil že izkušen “siestar” in se ob nevarnih urah zadrževal doma. Pravijo, da je dnevni počitek za lepoto. Ampak pri meni ne deluje. Očitno tisto matranje ponoči izniči dnevni trud.
Dovolila si je vstopiti v moji dve uri počitka, dve uri nujnega odklopa …
Najprej šok, potem pa – zakaj pa ne!
Lovro in Sandi na enem izmed potovanj.
Jaz sem pristaš potovanj na način, da nekaj doživiš.





Darko Kmetič ob hotelu za divje čebele pri OŠ v Radečah. Te so pomembne, ker pomagajo pri opraševanju.
Društveni čebelnjak krasita dve starinski panjski končnici


