sobota, 5. septembra 2026
sobota, 5. septembra 2026
Home » Archives for 06. 08. 2025
Daily Archives

06. 08. 2025

Župan je podpisal! Na nekdanji deponiji postavitev največje zagorske elektrarne 5_soncna_elektrarna-zagorje-deponija
AktualnoZagorje

Župan je podpisal! Na nekdanji deponiji postavitev največje zagorske elektrarne

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

Zagorska občina bo podelila stavbno pravico v vrednosti dobrih 130.000 evrov na nekdanji deponiji družbi HSE, ti pa naj bi tam zgradili približno 1,4-megavatno sončno elektrarno skupaj z baterijskim hranilnikom. Družba HSE se je ob tem zavezala, da bo Občini Zagorje ob Savi prodala 10 odstotkov letno proizvedene električne energije iz novozgrajene sončne elektrarne po lastni ceni.

Nova elektrarna naj bi proizvedla dovolj energije za približno 300 gospodinjstev

Točna moč sončne elektrarne še ni povsem znana, saj bodo to pokazali natančni projekti. HSE je bil kot najugodnejši izbran na javnem razpisu občine. »S tem so postavljeni vsi pogoji za začetek izbire izvajalca in izvedbe postavitve nove zasavske sončne elektrarne,« je dejal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj, ki je navdušen nad zglednim sodelovanjem z lokalno skupnostjo v Zasavju, kjer bo zagorska sončna elektrarna le nadaljevanje energetske »ozelenitve« Zasavja. »Dobro sodelovanje z občinami je že pripeljalo do konkretnih projektov v Trbovljah in Hrastniku, širimo pa ga še v Zagorje ob Savi, kjer bomo s postavitvijo sončne elektrarne in baterijskega hranilnika nekdaj degradirani površini dal nov pomen,« je prepričan prvi mož HSE.

Spomnimo, že od leta 2022 na zaprtem odlagališču Prapretno nad Hrastnikom obratuje ena največjih sončnih elektrarn v Sloveniji, 3-megavatna SE Prapretno, ki bo s širitvijo kmalu dosegla moč skoraj deset megavatov. Prav včeraj je projekt faze 2 in 3 dobil zeleno luč s strani ministrstva in s tem potrditev, da bosta iz naslova pravičnega prehoda v sončne panele nad Trbovljami in Hrastnikom država in Evropska unija vložili okoli 4 milijone evrov.

Župan Matjaž Švagan je danes v zagorskem protokolarnem objektu v Weinbergerjevi hiši sprejel predstavnike družbe HSE, s katerimi je podpisal pogodbo in pred mediji ovekovečil dan, ko je s podpisom potrjen dogovor, da bo v naslednjem letu v Zagorju stala največja sončna elektrarna v občini. »Po 270 letih rudarjenja globoko pod zemljo je zdaj čas za prihod na sonce,« odločno pove župan Zagorja, kjer naj bi do konca leta postavili še štiri sončne elektrarne na javnih objektih in tako konec leta zaključili s seštevkom 10 javnih sončnih elektrarn. Kakšna bo skupna moč, pojasni, bo znano po namestitvi na objekte.

Po sami moči so sončne elektrarne le uvertura v večje projekte družbe HSE na zasavskem območju. V prihodnosti želi največja državna energetska družba na območju Zasavja, na Savi postaviti še 3 hidroelektrarne. Kot nam je zaupal poslovni direktor HSE Uroš Podobnik: »Pospešeno delamo na tem, da bi pospešek dobile hidroelektrarne na Srednji Savi, zaenkrat govorimo o treh.«

O gradnji zasavske, tako velike elektrarne, da bi lahko poskrbela za vse Zasavce:

Že letos gradnja tako velike elektrarne, da bi lahko skrbela za vsa zasavska gospodinjstva

0 comments 10 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
10 NEVERJETNIH posnetkov Litije nekoč in danes
AktualnoFotogalerijaLitija

10 NEVERJETNIH posnetkov Litije nekoč in danes

| Maruša Mohar
Avtor: Maruša Mohar

Mestni muzej Litija nam je velikodušno priskočil na pomoč pri iskanju starih podob mesta. Poslali so nam 8 posnetkov, mi pa smo julija poskušali iz enake točke narediti novodoben posnetek. Sprehodili smo se mimo športne dvorane do starega mestnega jedra, obiskali lokacije obeh zdravstvenih domov in se povzpeli do vhoda v rudnik.

Medtem ko so nekatere lokacije še danes podobne kot nekoč, je pogled na druge zelo drugačen.

 

Rudnik Sitarjevec Litija

Okoli hriba Sitarjevec v Litiji so se včasih nahajali mnogi vhodi v rudnik, ki so danes za večen spomin ujeti le še na fotografijah. Takole so se rudarji pred objektiv postavili ob vhodu v glavni rov, danes se ta nahaja v gozdičku. Mi pa smo fotografijama za primerjavo dodali še vhod v izvozni rov, ki se nahaja malo višje.

Sorodni članek:

FOTOGALERIJA: 10 neverjetnih posnetkov Trbovelj nekoč in danes

0 comments 90 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Roman Ponebšek o "ljubezni", ki jo je delili z očetom
AktualnoIntervjuLitija

Roman Ponebšek o “ljubezni”, ki jo je delili z očetom

| Helena Mejač Kolka
Avtor: Helena Mejač Kolka

Gorski stražar, gorski vodnik, inštruktor planinske vzgoje in nenazadnje podpredsednik planinske zveze – Roman Ponebšek nosi mnogo klobukov. Aktiven je tudi pri organizaciji taborov Planinskega društva Litija, ki letos obeležujejo 45 let delovanja.

Planinstvo je bila ‘ljubezen’, ki jo je delil z očetom

V otroštvu je Ponebšek gore največ obiskoval s svojim očetom. Mama ni bila ljubiteljica planin, na družinski izlet je odšla le enkrat, na sedmera jezera. Ko pa jih je tam dobila huda nevihta, pa je planinstvo prepustila možu in sinu, češ da ‘naj bo to kar vajina ljubezen'”. In res je bila.

Roman je hodil na letovanja kar na Veliko Planino, saj je tam podjetje, kjer je delal oče, imelo sindikalne kapacitete. “Hribi so mi bili tam blazno všeč,” se spominja. Z bratranci in sestričnami so bivali v pastirskih kočah, njegov oče in stric pa sta hodila po tamkajšnjih gorskih poteh, kot je Kamniško sedlo.

Pri približno štirinajstih letih ga je oče peljal tudi na preizkusno turo po brezpotjih čez Lepošpičje, kjer je preverjal njegovo telesno pripravljenost, vrtoglavico – seveda je očetovo preizkušnjo uspešno opravil.

Ponebšek zase pravi, da je planinec, nikoli pa si ni želel biti alpinist. “Ni me privlačilo, da bi plezal, bolj me je pritegnila ta čudovita narava, doživljajski potencial hribov,”  pa tudi zgodovina, kot je denimo Knafelčeva markacija. V pionirjih slovenskega planinstva Ponebšek vidi prednike, ki so raziskovali in začrtovali nove poti po brezpotjih gora. Kot eden od treh podpredsednikov planinske zveze je sodeloval tudi pri obnovi Aljaževega stolpa leta 2018 na Triglavu, ki se ob 130. jubileju Planinske zveze Slovenije ponovno ponaša s prvotno sivo barvo.

Jakob Aljaž je ‘gorski svet’ z vrhom Triglava in Kredarico kupil za dva goldinarja z namenom, da ‘slovenskim goram slovensko lice da’. Povod za nakup je bil pripetljaj, ko ga je oskrbnik koče, sicer Slovenec, med hojo na Triglav zavrnil, češ da tam lahko prespijo samo tisti, ki govorijo nemško. Najprej je postavil stolp na Triglavu, nato pa še kočo na Kredarici. Pločevino za stolp je dal leta 1895 skovati lokalnemu mojstru kovaču, in z letošnjim letom na najvišjem slovenskem vrhu kljubuje gorskim razmeram že 130 let. (vir: Roman Ponebšek)

Tabori planinskega društva Litija nikoli niso bili le hoja v gore

Tabori planinskega društva litija letos obeležujejo 45 let, v katerih so gostili čez 3000 mladih.

Tabori niso le zaznamovali litijskega planinskega društva, ampak so bili vseskozi tudi kovnica kadrov. Vsi, ki so aktivni v društvu sedaj, so se v mladosti udeleževali taborov: “Nekateri so že babice in dedki, ki na tabore pripeljejo svoje vnuke. Želijo jim dati to, kar so nekoč doživeli sami,” pove litijski planinec.

Roman Ponebšek v vlogi Pehte na enem izmed taborov

Himalaja je še neobiskano ‘dvorišče’

Zase pravi, da je planinski romantik, ki globoko spoštuje prvinskost izkušnje: “Mi smo še spoštovali častni kodeks planincev, kar danes ni pogosto. Ko smo prišli na vrh, smo si segli v roke in čestitali za vzpon.” Vztrajnost, lepote narave, mir, spokojnost, prizemljenost, pa tudi druženje ob tabornem ognju – to so stvari, ki jih je potrebno doživeti, ne pa o njih le brati.

Pred šestimi leti so slovenski planinci praznovali 40 let vzpona na Everest, najvišji vrh sveta. Tam je imel možnost spoznati mnoge, ki so vrh že osvojili, čeprav sam Himalaje še ni obiskal: “Ti ljudje pot opišejo tako slikovito, da se mi zdi, kot sem že sam bil tam. Prebral sem tudi mnogo potopisov. Čeprav še nisem bil tam, imam občutek, da že poznam vse, kot da je moje dvorišče. Vladajo pa tam res ekstremne razmere,” pove Ponebšek, ki opozarja tudi, da se je na vsak vzpon potrebno pripraviti. Morda, pravi, bo najvišje pogorje svet nekoč tudi sam obiskal.

Cilj je srečen povratek domov

Vsem, ki si želijo začeti s hojo v hribe, Ponebšek svetuje včlanitev v planinsko društvo. Tam lahko mladi in starejši pridobijo znanje za samostojen obisk gora. “Planinstvo je šport, s katerim lahko začneš v vrtcu in končaš pri stotih letih,” je prepričan.

Sam ni pristaš slikanja na gorskih vrhovih zato, da bi dobili všečke: “Nekateri ljudje osvojijo vrh smo zato, da naredijo objavo. Ne znajo pa uporabljati osnovne opreme, kot so dereze. V nedeljo zjutraj vstaneš, dosežeš dvatisočaka, se slikaš in greš domov. Kaj pa si doživel?”

V Planinski zvezi imajo slogan ‘Planinstvo je moj način življenja’. In to zagotovo drži tudi za Romana Ponebška – in to že od malih nog.

Slovenska transverzala poteka tudi čez Zasavje:

Ob lepem vremenu se vidi morje!

 

0 comments 61 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Namesto v službo, samo po podpis
AktualnoHrastnikLitijaTrbovljeZagorje

Zasavje tokrat drugače izstopa: najnižja rast brezposelnosti v Sloveniji

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

Glede na prejšnji mesec je brezposelnih več, v primerjavi z lanskim julijem pa še vedno za dober odstotek manj. V Sloveniji je 43.799 brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. V območni enoti Trbovlje so jih pri zadnjem seštevanju konec meseca julija našteli 1.267.

Slovenija ima v poprečju za 1,3 odstotka manj brezposelnih kot lani tak čas, Zasavje pa tokrat izstopa v pozitivno. Trboveljska enota, ki pokriva zasavske občine, ima letos kar za 5,4 odstotka manj brezposelnih oseb.

Če se spet vrnemo na primerjavo junij in julij 2025 – že drži, da se je brezposelnost povečala v vseh slovenskih območnih enotah Zavoda za zaposlovanje, je pa v Trbovljah tokrat ta odstotek najnižji v Sloveniji. Le 1,3 odstotka, medtem, ko je največji v Velenju 6,3, sledi Koper z 5 odstotki in Nova Gorica 4,3%.

Najvišji delež brezposelnih zastopajo dolgotrajno zaposleni, drugi po vrsti so stari nad 50 let ali več.

Vir: ZRSZ, poročilo julij 2025

Prosta delovna mesta redno objavljamo tudi na ZON.si, zato dnevno spremljajte naš portal!

Sicer pa ima Zavod razpisanih kar 15.205 prostih delovnih mest, največ v predelovalnih dejavnostih, skoraj 900. Zelo iskani so čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki – več kot 800 jih iščejo v Sloveniji. Na tretjem mestu so delavci za preprosta dela pri visokih gradnja, vsakodnevno pa iščejo tudi skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo. Več kot 110 razpisanih delovnih mest je tudi v zasavski regiji.

Čeprav tokrat o številu brezposelnih, je večja težava danes delodajalcem sploh poiskati kadre:

Še več bo služb v Zasavju, a brezposelnih, ki bi delali, že skoraj več ni

0 comments 9 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
85 milijonov za Zasavje. In kaj bo imel Franc iz Gabrskega od tega?
AktualnoHrastnikLitijaTrbovljeZagorje

85 milijonov za Zasavje. In kaj bo imel Franc iz Gabrskega od tega?

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

To je lahko izjemen trenutek za Zasavje – začne pogovor Martin Šikovc vodja Centra za pravični prehod na RRA Zasavje. Pa ne le trenutek, to je pravzaprav obdobje, ko je Evropa prepoznala, da svet nekdanji premogovni regiji, zaradi stoletnega izkoriščanja naravnih virov, nekaj dolguje. In to trenutno tehta 85 milijonov evrov, ki prihajajo v Zasavje, korak za korakom z Mehanizmom za pravični prehod.

Projekta izobraževanja in zaposlovanja

Ukrepi pravičnega prehoda so zasnovani tako, da pokrivajo vse pomembne vidike življenja, ki so gonilo razvoja. Z njimi se bo poskrbelo za najmlajše šolajoče generacije in jih dobro opremilo za čas, ko bodo pripravljeni za prestop v delovno okolje. Tiste, ki so se znašli brez dela in kompetenc, bodo izobrazili in poslali delodajalcem, ki nujno potrebujejo okrepitev. Ti pa ne bodo delali kar nekje. V delu so temelji za sodobna, zelena in odgovorna podjetja.

Martin Šikovc

Raziskave in razvoj v Kemijskem inštitutu

Če omenimo najprej prvi projekt, ki je utrl pot pravičnega prehoda v Zasavju. To je Center za brezogljične tehnologije v Kisovcu, kamor je in še bo skupno priteklo kar 30 milijonov evrov. Tam naj bi se odvijale inovativne raziskave na področju baterij, vodika in zajema ogljikovega dioksida, ki bodo morda še spreminjale svet – in to iz Zasavja.

Center za pravični prehod je avtorsko delo Zasavcev

Zasavska razvojna agencija je ob tem leta 2023 postavila temelj, ki se imenuje Center za pravični prehod Zasavja. Vodja Martin Šikovc pove, da so dolgo časa načrtovali, kako postaviti točko, ki bo na voljo vsem upravičencem, iz katerega bodo sporočali vse novosti pravičnega prehoda in poskrbeli, da bo Zasavje resnično prejelo to, kar mu pripada. »Center je naše avtorsko delo in v Evropi prepoznan kot primer dobre prakse,« ponosno pove naš sogovornik, saj je bilo veliko napora in truda vloženega v to, da koordinatorji razpisa sedijo v Zasavju in dobro poznajo lokalno okolje.

Dva razpisa, težka okoli 30 milijonov evrov, namenjena zasavskim podjetjem

Velik del podpore, ki bo namenjena novim vsebinam in prostorom najmanjše slovenske regije bo tudi denar namenjen lokalnim podjetjem. Tik pred vrati sta namreč dva razpisa, preko katerih bo zasavskemu gospodarstvu razdeljenih dobrih 30 milijonov evrov. Najprej preko nesrečnega razpisa za produktivne naložbe, ki je že bil objavljen, a razveljavljen (Več, zakaj razveljavitev TUKAJ), manjši del pa še preko razpisa za raziskave in razvoj, ki bo usmerjen bolj v delo manjših podjetij. Razpisa naj bi bila objavljena v prvih jesenskih mesecih, poroča Šikovc po informacijah, ki so jih prejeli s strani razpisodajalcev.

Poslovne cone v treh zasavskih občinah in inkubator

Sicer pa vidne zgodbe, ki so že zaključene in so jih tako rekoč izborile zasavske občine, z željo, da uredijo primerne prostore za bodoče investitorje, so poslovne cone. V Kisovcu je ta že končana, na njej stoji hala družbe Skitti, v kateri pa je svoje prostore našel tudi del družbe ETI. Največja poslovna cona, velika 22 hektarjev, bo v Trbovljah na Lakonci, kjer naj bi v prihodnosti zrastlo Mesto Akrobatov in kjer so prve točke za gradbince že zakoličene. Kmalu bo na vrsti tudi izvedba poslovne cone Rudnik v Hrastniku, kjer pa bo poleg poslovne cone zgrajen, oziroma iz starega Kompreshausa prenovljen, podjetniški inkubator.

Del pravičnega prehoda tudi energetika

Trdo delo na regionalni razvojni agenciji se je obrestovalo, pove Šikovc: »Več kot polovico sredstev je že usmerjenih na točno določene projekte in tako Evropska komisija kot tudi naša ministrstva so zelo zadovoljni z našim delom, saj je Zasavje ena najuspešnejših premogovnih regij po črpanju sredstev pravičnega prehoda.«

Z neposredno odobritvijo se bo znotraj pravičnega prehoda z več kot 4 milijoni evrov sofinancirala tudi postavitev  2. in 3. faze sončne elektrarne v Prapretnem ter baterijskega hranilnika, ki bo postavljen ob 10 megavatni elektrarni.

Zdaj bo čas, da poiščemo odgovor na vprašanje …

In, če se vrnemo čisto na začetek, da bi odgovorili, le kaj bo Janez imel od pravičnega prehoda oziroma od neverjetnih 85 milijonov evrov. Recimo tako – Janez, ki ima v Trbovljah svoje podjetje, bo lahko kandidiral na razpisu in dobil del sredstev, da bo kupil stroj, s katerim bo izdeloval nove izdelke, njegovo podjetje pa bo zato bolj uspešno. Janezova hčerka, ki v Ljubljani obiskuje srednjo kemijsko šolo in želi postati raziskovalka, se bo morda namesto v metropoli, zaposlila v Kemijskem inštitutu v Kisovcu. Janezova žena uči predmetno stopnjo na zagorski osnovni šoli in že ima ideje, kako bo v pouk vnesla nove učne pristope, ki jih bo zasnovala v projektu pravičenga prehoda. Bratranec Janezove žene ima tiskarno in bi rad imel svoj prostor, zaposlil več ljudi, pa nikjer ne najde primerne nepremičnine. Rad bi postavil svojo halo v poslovni coni v Hrastniku. In, ker ima Janez veliko »žlahto« bi to lahko nadaljevali v nedogled …

“Aktivnosti Centra za pravični prehod Zasavja so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod”

Sorodni članki:

Na prvem mestu so ljudje, potem pride vse ostalo …

0 comments 467 ogledov
FacebookCopy LinkEmail