Kot ste nekateri naši bralci zapisali v komentarje na Facebook strani ZON – Zasavske onlajn novice je danes 1. april. Dan, ko neuradno obeležujemo praznik norcev. Po podatkih iz Wikipedije naj bi le-ta izviral iz 18. stoletja, ko je dvorni norček nasmolil kralja Ludvika XIV in tradicionalno postregel s potegavščinami, ki jih objavljajo tudi televizijske hiše in časopisi.
Današnji dan v znamenju heca
In da, tudi v uredništvu smo današnji dan vzeli malo bolj za hec in objavili pet – seveda lažnih novic. Točka GEOSS se še vedno nahaja v Zasavju, Vila de Seppi bo na milijone za prenovo še počakala, kaj bo s svojim dobitkom storil novi slovenski milijonar, se še ne ve. Mogoče se v prihodnosti celo uresniči trboveljski vesoljski program in kolesarka med krošnjami, na koalicijo v Zagorju pa bomo verjetno morali še malo počakati.
| Današnji dan je za naše uredništvo poseben še zaradi enega dejstva – verjeli ali ne, ZON danes praznuje 11. rojstni dan. |
Torej, na rojstni dan smo si malo privoščili naše štiri zasavske občine in sosednje Radeče ter se odločili napisati neresnične novice – ali pa smo mogoče dali kakšno dobro idejo. Upamo, da smo prinesli nasmehe na vaše obraze in vsaj malce razbremenili vsakdanje skrbi. Vsekakor pa obveščanje javnosti jemljemo resno in jutri se vračamo v ustaljene tirnice – objavljali bomo resnična in preverjena dejstva, še naprej raziskovali morebitne “umazanije” in vam, dragi bralci, prenašali vesti o dogajanju v Zasavju.
Na pomoč nam je priskočila umetna inteligenca
Naj še povemo, da nam je pri sestavljanju kvazi novic danes pomagala umetna inteligenca, ki današnji dan razlaga takole: “Izvor 1. aprila ni popolnoma jasen, a obstaja več teorij o tem, kako je postal dan šal in potegavščin. Ena izmed najbolj znanih teorij sega v Francijo 16. stoletja. Leta 1582 je francoski kralj Karel IX. sprejel gregorijanski koledar, s čimer se je novo leto premaknilo s 1. aprila na 1. januar. Nekateri ljudje so še naprej praznovali novo leto po starem koledarju in so jih drugi zato začeli zafrkavati – nanje so lepili papirnate ribe (tako imenovane poisson d’avril, “aprilske ribe”), kar je simboliziralo lahkovernost. Druga razlaga pravi, da ima 1. april korenine v starodavnih poganskih pomladnih festivalih, kjer so praznovali nepredvidljivost narave in spreminjajoče se letne čase. Skozi stoletja se je tradicija širila in danes je prvi april dan, ko si ljudje po celem svetu privoščijo šale – od nedolžnih potegavščin do zapletenih medijskih lažnih novic.”
Iz uredništva tako vam želimo norčavi 1. april, mi pa se zdaj za naslednjih 364 dni vračamo k resnim temam.
Neža in Maruša
“Prekarnost, ki jo poznamo v Sloveniji, je katera koli pravna ali izvenpravna vrsta dela, ki temelji na negotovosti, v sodobnem času pa kaže znake rušenja pridobljenih delavskih pravic ter socialne varnosti. Med prekarne oblike dela običajno sodijo pogodbe za določen čas brez namena zaposlitve delavca po poteku pogodbe, avtorske in podjemne pogodbe, samostojna podjetja – sploh manjša, samooskrbna, pripravništva in nenazadnje tudi študentsko delo,” so zapisali v ZMŠT in pojasnili, da predstavlja vedno večji problem na trenutnem delovnem trgu, pravne podlage za dokazovanje prekarnega dela pa so zastavljene zelo ohlapno. V velikih primerih je težko zakonsko dokazovati, če posameznik opravlja prekarno delo, sploh z vedno manjšim vplivom sindikatov na delovni proces podjetja.
Projekt “Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih” v ZMŠT vidijo kot rešitev, saj naslavlja ravno te težave, hkrati pa Kevin Korbar kot mladinski delavec z metodo neformalnega izobraževanja poučuje mlade o pasteh prekarnega dela, kako ga prepoznajo in kako priti do dostojnega dela. Udeležuje se predavanj “dostojnega dela”, kjer iz prve roke dobi informacije o trgu dela, ki ga lahko potem deli s preostalimi poslušalci na predavanjih ter delavnicah. V prihajajočem letu načrtuje tudi obiske zasavskih podjetij in društev, hkrati pa za namen prepoznavnosti prekarnosti organizira tudi “večere uspeha”, ki potekajo enkrat na mesec. Na dogodke so vabljeni različni sogovorniki, ki so predstavniki društev ali podjetij in lahko iz prve roke povejo o načinu dela, prednostmi in težavami, s katerimi so se srečali na karierni poti in drugih aktualnih temah.
“To je za našo občino res enkratna priložnost. V današnjem času so bančne storitve nujno potrebne, in vesel sem, da so naši srečni dobitniki prepoznali težavo in ponudili rešitev. Verjamem, da bo nova banka prebivalcem močno olajšala življenje,” je povedal župan Tomaž Režun. Občina je iz naslova davkov od dobitka prejela dobre četrt milijona evrov, ki jih bo investirala v planirano 
Zaradi specifične urbanistične ureditve v Zagorju – ozkih ulic in strnjene pozidave na ulici mimo cerkve, bo kolesarska steza zgrajena na višini, med krošnjami dreves, vključno z sedežnico in nosilci za kolo. Na ta način bo omogočena varna in udobna povezava med mestnim središčem in Evroparkom, ob tem pa bo steza Zagorju prinesla novo turistično atrakcijo.
Zakon o geometričnem središču Slovenije (GZSS) je Državni zbor RS sprejel leta 2003. Ta opredeljuje pomen geometričnega središča Republike Slovenije, določa njegovo lokacijo in območje, odkup območja, način določitve upravljalca, naloge upravljanja ter vire informiranja teh nalog. Glede na to, da je kot lokacija območja zapisana parcela, na kateri se spomenik nahaja, bo državni zbor zdaj moral zakon spremeniti.
Glede na optimistične napovedi turističnih analitikov naj bi Vilo de Seppi vsako leto obiskalo več milijonov ljudi, kar pomeni, da bo Hrastnik zabeležil več obiska kot mnoge evropske prestolnice. Občina se že pripravlja na množice – postavljena bodo nova parkirišča, odprlo se bo več lokalov s specialitetami, kot so “rudarski burek” in “seppijev sladoled”.