Tik pred koncem marčevske občinske seje v Zagorju je bila na dnevnem redu še ena točka. Svetniki in svetnice so imeli možnost podati vprašanja in pobude, pri čemer je kar 14 teh na občinske službe in župana naslovila svetniška skupina SLS. Še preden pa so na seji, ki jo je presenetljivo spet vodil podžupan Janez Vovk, začeli z zadnjim vprašanjem, je v imenu stranke Zagorje gre naprej svetnik Mitja Adamlje pozval k protestni zapustitvi seje: “Ni bilo prvič, da so bila vprašanja oziroma pobude svetnika skupine Slovenska ljudska stranka Boštjana Ocepka žaljive in provokativne. Pogosto na sejah obtožujejo brez podlage. Mi smo zato vse enako misleče pozvali k obstrukciji seje in na naše presenečenje so ostali samo člani SLS. To je potrdilo, da takšna vprašanja res niso primerna.”
19 svetnic in svetnikov je zapustilo sejo
Kar 19 od 24 svetnikov je včerajšnjo sejo tako predčasno zapustilo. Ker ta ni bila več sklepčna, jo je še pred zadnjo točko podžupan prekinil. Ob tem je Adamlje poudaril še, da morajo v opoziciji na vprašanja seveda dobiti odgovor, je pa skeptičen do motiva takšnih “provokativnih” predlogov. “Nisem prepričan, da gre tu za reševanje problematike občank in občanov, ampak za predvolilno kampanjo. Menim, da svetnik izkorišča seje za osebne cilje.”
Župan Matjaž Švagan, ki je sicer bil na seji prisoten, pa je vodenje prepustil podžupanu. Kar sicer v zasavskem prostoru nikakor ni praksa, v Zagorju pa to postaja očitno vse bolj pogosto.
Glede na izjavo Adamljeta, smo svetnika Boštjana Ocepka vprašali, ali morda namerava kandidirati za župana. “Kar se tiče kandidature za župana verjamem, da bomo v svojih vrstah našli primernega kandidata.”
Med 14 pobudami svetnikov SLS je bila tudi ena, kjer svetniki predlagajo, da bi Občina Zagorje imela svojo javno službo, ki bi opravljala testiranje s poligrafom, po domače povedano, z detektorjem laži. Tako bi bilo Zagorje prvo slovensko mesto s takšno javno službo.
Spomnimo, Župan Švagan je pred kratkim glede nepravilnosti v razpisu za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski regiji (ki je bil konec februarja po razkritih nepravilnostih razveljavljen) v enem izmed medijev svoje izjave podkrepil z zagotovitvijo, da je pripravljen sodelovati pri testiranju z detektorjem laži. Kot je naknadno dejal, pa je pozabil omeniti sestanek, ki ga je imel na ministrstvu, zaradi večjega števila sestankov in obilice dela.
Da je pobuda le nadaljevanje županove ideje, zatrjuje Ocepek. “Polemike glede resnice so velike. Seje ni bilo sklicane od lanskega decembra, kar mi ni všeč. Vmes so bile sklicane dopisne, kar pomeni, da svetniki in svetnice o zadevi ne moremo razpravljati. Tudi na tokratni seji nam je podžupan onemogočal govorjenje. Mi le opozarjamo na stvari, ki bi morale biti urejene pa v vseh teh letih niso bile.”
“Hočejo me utišati”
Kot rečeno je svetniška skupina SLS pred sejo na občinske službe in župana naslovila kar 14 vprašanj in pobud. Kot so sporočili z Občine, so le-te prejeli en delovni dan pred oziroma nekaj celo na dan seje, in kljub temu pisno odgovorili. Ne glede na to pa Ocepek nadaljuje: “Veliko naših pobud je sicer čisto na mestu, a ker so prišle iz naših vrst, jih ne upoštevajo. Taiste pobude lahko kasneje pridejo od drugega svetnika ali svetnice pa so sprejete. No, meni je vseeno, saj gre za dobro ljudi. Jaz se bom še vedno boril za občane in občanke pa čeprav me hočejo utišati, kot je to skušal početi podžupan na zadnji seji.”
Jelševar Vovku očita, da jim že na začetku ni dovolil razprave in je besedo članom SLS vzel večkrat tudi skozi celotno sejo. “Seja je bila zelo nedemokratična, podžupan jo je vodil zelo avtoritativno – že na začetku nam je odvzel besedo in nam tudi v nadaljevanju ni pustil sodelovati v razpravi,” je o ponedeljkovi občinski seji povedal Primož Jelševar, sicer prav tako svetnik stranke SLS.
Sorodni članki:
Po štirih urah seje nekateri svetniki vstali in odšli, na mizi tudi razrešitev podžupana
V bistvu gre pri rednem vzdrževanju cest za zagotavljanje temeljnega nivoja varnosti. Koncesionarji, ki jih država izbere preko javnega razpisa, tako skrbijo za vozne površine, omogočajo prevoznost in vzdržujejo ustrezno stanje ob cestah (ki vključuje tudi nevarnost padajočega kamenja), nadzirajo stanje prometne signalizacije, obnavljajo talne označbe, urejajo ustrezno odvodnjavanje. Skrbijo tudi za cestne razsvetljave, postavitve zapor, vzdrževanje cestnih objektov in zimsko službo. Del ekip vzdrževalcev naj bi bile tudi posebne intervencijske skupine, ki odpravljajo posledice prometnih nesreč ali izrednih dogodkov, kot so poplave, plazovi. Te so aktivno zavihali rokave pri zadnjih poplavah in ceste očistili, kakor hitro je bilo mogoče. Seveda pa v zgoraj omenjeni znesek niso vključene sanacije, v katere mora država vložiti še dodatna sredstva.
Trenutno DRSI v Zasavju izvaja dva projekta. Večletna saga gradnje galerije Šklendrovec naj bi bila zaključena predvidoma v mesecu juniju. V teku je še gradnja prepusta čez Mirno v Gabrovki, kjer bodo postavili oporni zid. V letu 2025 pa načrtujejo tudi postavitev podajno lovilnega sistema za zadrževanje naletov kamenja in skal na cesti Zagorje – Litija, za katerega je že objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca del.