Na letošnji kolesarski vzpon na Kum, ki predstavlja enega najtežjih vzponov v Sloveniji, se je podalo skoraj 100 kolesarjev. O dogodku smo že pisali v prispevku, ki je dostopen na povezavi TUKAJ. Našo pozornost pa je ob tem pritegnila želja in skorajšnja napoved priključitve vzpona na Kum kot etape kolesarske dirke po Sloveniji. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Smučarskega društva Kum – Dobovec Ervinom Renkom, ki je organizator kolesarske dirke.
Kraljevska zasavska etapa
Kar 140 dolga etapa, ki v večjem delu poteka po Zasavju je že zarisana. Da so si jo ogledali tudi strokovnjaki, nam je zaupal naš sogovornik. “To bo kar zahtevna proga, kraljevska etapa,” jo je poimenoval Renko. Start je planiran v Zagorju, od koder naj bi se profesionalni kolesarji podali na pot proti sosednjim Radečam in nato po dolini Sopote v Šmartno pri Litiji in Litijo. Od tam čez Zasavsko sveto goro nazaj v zagorsko dolino in čez Ostenk v Hrastnik. Nato jih čaka še zadnji vzpon na Kum, kjer naj bi jih pričakala ciljna črta.
“Ko smo lansko leto organizirali prvi vzpon, smo tudi mi dobili zagon. Zakaj ne bi bil Kum, ki je v Zasavju pomembna točka, še malo več,” se je vprašal Renko in organiziral srečanje z direktorjem dirke po Sloveniji Bogdanom Finkom in župani vseh šestih občin, kjer je načrtovana etapa, ki so idejo podprli.
Pred realizacijo se je zataknilo pri …
Ervin Renko
Ker je na tovrstnih dirkah pomemben pogoj ustrezna varnost za kolesarje, so organizatorji tu naleteli na oviro, ki je, presenetljivo ali ne, cesta. Najprej bi bilo namreč potrebno urediti devet kilometrov in pol ceste na Kum, ki se v večini nahaja v trboveljski občini, nekaj tudi v zagorski. “Trenutno je na tem delu 40 let stara cesta, ki ni niti asfalt, niti makadam. To bi bilo potrebno preplastiti, kar je vložek za naslednjih 30 let,” je poudaril organizator, ki apelira na Občine in državo za pomoč pri ureditvi cestišča. Če bodo ta del uredili še letos, bi naslednje leto Zasavje že lahko gostovalo dirko, “bolj verjetno pa leta 2026”.
Dirka po Sloveniji ni le športni dogodek
Renko je prepričan, da bi bila uresničitev ideje dodala vrednost za celotno zasavsko dolino: “Dirka po Sloveniji ni le športni dogodek, seže precej širše. Vključuje prenočišča, lokalno turistično ponudbo, gostinstvo, tudi dolgoročni učinek na turizem, ki ima velik potencial v Zasavju. Televizijski prenos dirke namreč spremljajo navijači po celem svetu.”
Za konec je predsednik društva poudaril, da je v ozadju organizacije vzpona na Kum mešana ekipa “mladih nadobudnežev in izkušenih večletnih članov”, kar je odlična kombinacija za uspešne projekte. Pozimi upravljajo malo smučišče, v poletni sezoni se lotijo kolesarskega dogodka, vse na bazi prostovoljstva. “Veseli smo, da imamo takšno ekipo. Pred dogodkom si razdelimo zadolžitve, vključimo še druga društva – kraj res diha s to prireditvijo. Res bi bilo škoda opustiti organizacijo vzpona na Kum, saj je bila tradicija že zelo lepo zastavljena, mi pa jo lahko še nadgradimo”.
Sorodni članki:
Čas je za najtežji kolesarski vzpon ne le v Zasavju, ampak v Sloveniji
Vlomilci najbolj pogosto izberejo tisto stanovanje ali hišo, kjer imajo za kaznivo dejanje najmanj ovir in je tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno “vabljiva” za vlomilce so odprta vrata ali okna, tudi v višjih nadstropjih. Policisti zato vsem tistim, ki se odpravljajo na poletni oddih svetujejo, da še pred odhodom od doma poskrbijo za osnovne zaščitne ukrepe. “S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšajo priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognejo neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše, vozila, tatvine vozil, drzni ropi in podobno”.
V Hrastniku je bilo po podatkih agencije na prejšnjo sredo 28 stopinj celzija, vlažnost je bila 70 odstotna, vetra zelo malo. Da bi dobili 100 odstotno relativno vlago, so izračunali na ARSO, bi morali v ozračje dodati 8 gramov vodne pare za vsak kubični meter zraka. Ker pa so lahko pogoji in razmere lokalno tudi zelo drugačne, so zapisali, lahko megla nastane tudi precej pod sto odstotno vlažnostjo zraka.