Spomnimo, prejšnjo sredo je bila hrastniška dolina zavita v meglo. Bralec Zasavskih onlajn novic je opazil večjo količino vodne pare, ki se je kadila iz hladilnih stolpov kemične tovarne in se pri tem vprašal, kaj se dogaja. Po pojasnila smo se obrnili na direktorja Branka Majesa, ki nam je odgovoril, da je vodna para ob določenih vremenskih pogojih vidna bolj kot sicer.
Kakšni so ti vremenski pogoji, smo vprašali na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) in zdaj prejeli odgovor tudi od njih. Opisali so nam pogoje za večjo vidnost vodne pare v zraku in vremensko situacijo na prejšnjo sredo v Hrastniku.
Topel zrak sprejme več vodne pare kot hladen
V Hrastniku je bilo po podatkih agencije na prejšnjo sredo 28 stopinj celzija, vlažnost je bila 70 odstotna, vetra zelo malo. Da bi dobili 100 odstotno relativno vlago, so izračunali na ARSO, bi morali v ozračje dodati 8 gramov vodne pare za vsak kubični meter zraka. Ker pa so lahko pogoji in razmere lokalno tudi zelo drugačne, so zapisali, lahko megla nastane tudi precej pod sto odstotno vlažnostjo zraka.
Možno pa naj bi bilo tudi, da v ozračju ni bila samo vodna para, ampak tudi aerosoli. Pri tem so podali podatek, da je bila v sredo med 18.10 in 19.20 uro zaznana povišana raven delcev PM10, ampak še vedno manj kot je dnevna mejna vrednost.
Da je količina vodne pare v zraku z višjo temperaturo lahko večja kot v zraku z nižjo temperaturo, so nam še pojasnili in dodali, da je trenutno po Sloveniji kar visoka relativna vlaga. To pa “po domače” pomeni, da kljub višji temperaturi zrak ni sposoben vpiti večjih količin dodatne vlage. Ko torej v takšni situaciji iz dimnikov in hladilnih stolpov izhaja vodna para, ta dlje časa vztraja v obliki majhnih kapljic, ki so vidne kot bel dim. Pri tem so za primer navedli tudi meglice, ki se po poletnem nalivu pojavijo nad gozdom. Nasprotno, če je zrak suh, se ta “dim” hitro posuši.
