Župani so si enotni, da je potrebno iskati rešitve glede zapuščenih živali. Občine, ali celo natančneje odgovorna oseba občine je tudi denarno odgovorna, če za zapuščeno žival ne poskrbi.
Je rešitev v regijskem zavetišču?
Prostora v obstoječih zavetiščih je vse manj, zato v Zasavju že razmišljajo o rešitvah. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal Zoran Poznič, naj bi pod okriljem Dogovora za razvoj regij razmišljali o vzpostavitvi skupnega zavoda, ta pa bi med drugim izvajal tudi dejavnost zavetišča.
“Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču.” (27. člen Zakona o zaščiti živali)
Direktor RRA Zasavje Jani Medvešek je potrdil, da so si v občinah enotni, da bi problematiko zapuščenih živali lažje rešili složno in na nivoju regije. Priložnost je direktor izpostavil v novem Dogovoru, ki bo naslavljal regije, a ob tem še dodal, da prav za zavetišča sredstev ne bo. Del novega dogovora bo zelena infrastruktura, v sklopu katere bi lahko uredili površine namenjene živalim, vse skupaj pa bi lahko smiselno združili tudi z zavetiščem, ki bi bilo v upravljanju zasavskih občin.
A Medvešek ob tem dodaja, da gre v trenutni fazi zgolj za pogovore. Tudi trboveljski župan se zaveda, da gre za projekt, ki je vsaj kakšno leto oddaljen od uresničevanja. Je pa prepričan, da gre za dobro idejo, ki je realna in izvedljiva.
V Zakonu o zaščiti živali piše, da je imetnik zavetišča lahko občina, lahko pa tudi vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje. Imetnik zavetišča pa sodeluje s pristojno veterinarsko službo ter z občinskimi redarji – predvsem glede ugotavljanja lastništva živali. Zapuščene živali so, kadar se lastnik ne najde, odgovornost in strošek občine, kjer je žival najdena.
In, če občine ne poskrbijo za živali?
Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba občine, če občina ne zagotavlja oskrbe zapuščenih živali v skladu s 27. členom tega zakona.
