06. 10. 2023

Danes že skoraj 30 let živi v Trbovljah, odraščala pa je na Izlakah v rudarsko delavski družini, kjer so velik poudarek dali na vrednote – poštenje, delavnosti in skromnost. Polona Trebušak, direktorica Zasavske ljudske univerze (ZLU) in prva dama izobraževanja odraslih v Zasavju je po srcu še vedno Izlačanka. Brezskrbno otroštvo in poletja preživeta na bazenu v Medijskih toplicah še danes ostajata najlepša spomina. Ženska v najlepših letih z različnimi vlogami – hči, sestra, žena, mama, teta, vodja … in kot sama pravi, obdana s čudovitimi ljudmi.

Prav zanimiva je zgodba, kako je prišla na ZLU. Po naključju, pravi. »Še v času študija sem se udeležila pri njih tečaja in, ko sem se sprehajala po hodniku Graščine, sem dobila občutek, da tu bi pa nekoč delala. Seveda nisem imela pojma, kako se pride do tja.«

Začela je preko javnih del, nadaljevala kot organizatorka izobraževanja, medtem opravila pedagoško andragoške izpite in strokovni izpit, ter kasneje šolo za ravnatelje. Trenutno je v drugem 5-letnem mandatu direktorice ZLU. Iz Graščine pa se je v času prav njenega vodenja univerza preselila na Cankarjev trg, v prenovljene prostore nekdanje zagorske glasbene šole.

Ste glasnica izobraževanja odraslih v Zasavju – kako se ta slika spreminja v zadnjih 5, 10 letih?

Sama močno verjamem, da sta vseživljenjsko učenje in znanje edina pot do boljšega življenja. Včasih je veljala miselnost, da se nehamo učiti, ko končamo šolo. Ah, kje pa. Ob koncu formalnega izobraževanja se pravo učenje šele začne.

Kaj Zasavci iščejo, kaj bi radi?  Kakšne vsebine so najbolj iskane pri vas?

Velik del naših udeležencev je starejših, takšnih, ki obiskujejo naše programe, zaradi pridobivanja praktičnih in uporabnih znanj (denimo krepijo svojo digitalno pismenost in uporabo pametnih telefonov in ostale tehnologije),  da ostajajo v stiku s časom, da se družijo …Mnogi so recimo učenje tujih jezikov prepoznali kot način za ohranjanje zdravih in vitalnih možganov.

V zadnjem času je vse večje zanimanje za vsebine s področja osebnega razvoja, čuječnosti, preprečevanje stresa, kreativnih delavnic (npr. slikanje, kaligrafija, papirna filigrafija, ustvarjanje z različnimi naravnimi materiali).  Narašča zanimanje za programe za krepitev zdravega življenjskega sloga, trajnosti in samooskrbe in vse, kar je povezano s skrbjo zase in dobro počutje.

Povečuje se tudi zanimanje za delavnice, kjer spoznavajo umetno inteligenco in koristnost le te na raznih področjih.

Na drugi strani pa zaznavamo velik porast priseljencev in njihovih potreb, da se naučijo slovenščine in se vključijo v okolje. Začeli smo z izvajanjem štirih skupin 180-urnega tečaja slovenščine, potreb je veliko več kot imamo prostih kapacitet. Še vedno pa omogočamo odraslim dokončanje osnovne ali srednje šole.

“Vsakič, ko se vrnem iz kakšnega potovanja ali mobilnosti v tujini, vedno rečem –  naša lepa Slovenija in čudovito Zasavje.”

Kaj bi si najbolj želeli ponuditi Zasavju?

Srčno upam, da bomo lahko nadaljevali uspešno zgodbo Večgeneracijskega  centra (op.a. na nov ESS razpis čakamo že dve leti), ker je bilo to res nekaj pozitivnega za ljudi in za skupnost.

Želim si, da bi v Zasavju imeli tako imenovani medkulturni center, kjer bi se lahko posvetili delu s priseljenci, jim preko kulturnega mediatorja takoj pomagali pri vključevanju v lokalno skupnost,  da bi imeli možnost stalnega učenja slovenščine. Po drugi strani pa bi bil tak center tudi priložnost za krepitev medkulturnega dialoga, spoznavanje zgodb ljudi, ki so jih razmere prisilile, da so zapustili svoje domove. Ter seveda razbijanje stereotipov, ki jih imamo Slovenci pred priseljenci.

Se pa tudi sami redno izobražujete, sodelujete na delavnicah? Kakšne vsebine vas pritegnejo?

Seveda, ne moremo promovirati in prodajati nekaj, česar sami ne počnemo.  V osnovi se zelo rada učim, udeležujem različnih seminarjev in tečajev – ker je vedno nekaj novega, srečam in spoznam nove ljudi s katerimi potem pogosto kaj skupaj »načaramo«.

Osebno me zelo pritegnejo vsebine s področja osebnega razvoja,  komunikacije, spoznavanja različnih kultur in vse kar je povezano z duhovnim napredkom.

Vizija Zasavske ljudske univerze ohraniti vodilno in povezovalno vlogo na področju izobraževanja odraslih v regiji. »Še naprej bomo delali to kar najbolje znamo: zagotavljali kakovostno izobraževanje, učenje in svetovanje v različnih življenjskih obdobjih. Povezovali bomo medgeneracijsko učenje, inovativnost in sodobne tehnologije.«

Kako vidite Zasavje, priložnosti, ki se obetajo?

Polona Trebušak

Zasavje vidim kot regijo, ki ima ogromen potencial – tako v naravnih danostih, kot tudi v ljudeh. Imamo lepo in čisto okolje, bogato kulturno dediščino in naravne znamenitosti, srčne, prijazne, solidarne in gostoljubne ljudi. Imamo še nekaj kar drugje nimajo, ali v manjši meri:  knapovsko trmo, vztrajnost in kameratšaft. Imamo vizionarje. Povsem dovolj, da uresničimo boljšo prihodnost za naše otroke in vnuke.

Kaj nam manjka?

Samozavesti, sodelovanja, poguma in malce več podpore drug drugemu.  Iskrenega veselja, ko sosedu uspe. Zavedanja, da je vsak od nas dragocen in edinstven, da tistih, ki štrlijo iz povprečja ne tlačimo nazaj v povprečje.

Nekdanji zasavski program: »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi«